Koalicija je v prvi polovici mandata po vsebini uresničila slabih 14 odstotkov tega, kar si je sama zadala, je na odboru DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ugotavljal prvak SDS Janez Janša. Kritike na vlado pa je med drugim usmeril tako na področju zdravstva, obvladovanja migracij, kot na plačni sistem v javnem sektorju.

Janša o praznih obljubah vlade

Janša je bil v uvodu današnje seje odbora, ki je bila sklicana na zahtevo SDS, kritičen do vlade bodisi zaradi ukrepov, ki jih je sprejela na različnih področjih, bodisi za to, ker so po njihovi oceni ustrezni ukrepi umanjkali. Začel je pri reorganizaciji vlade s povečanjem števila ministrstev in ugotavljal, da je bila obljuba, da nova ministrstva ne bodo zahtevala novih zaposlitev, prazna.

Od nastopa vlade 1. junija 2022 do 1. aprila letos se je namreč po njegovih navedbah skupno število zaposlenih v državni upravi povečalo za 534, hkrati pa se je v tem času število vojakov in policistov zmanjšalo za več kot 500. Namesto njih se je zaposlila birokracija, je ugotavljal in dodal, da je tako reorganizacija v državni upravi prinesla več kot 1000 novih zaposlitev v manj kot dveh letih, kar pomeni strošek blizu 100 milijonov evrov bruto.

Ocenil je, da je vladna koalicija sama sebi naredila velik problem s tem, ko je ukinila ukrepe iz protibirokratskega paketa, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu. Zdaj pa se po njegovih besedah ravno ti podvojeni ali pa predolgi postopki uporabljajo kot izgovor, zakaj neka stvar ni narejena, pri čemer je posebej izpostavil popoplavno obnovo.

"Zdaj, ko je treba hitreje sanirati situacijo po poplavah, jamrate, da so postopki predolgi," je dejal. Kot je dodal, je tu vladi verjetno nemogoče odrekati neko dobro voljo, pa dober namen, da se stvari rešujejo, "več od tega pa je treba že zelo z baterijo iskati".

O zdravnikih: "Predsednik vlade, ki je troživka, jih imenuje za dvoživke"

Na področju zdravstva je od celega paketa obljub, ki jih je podpisala koalicija, po njegovih besedah morda realiziranih šest odstotkov. Čakalne vrste so se podaljšale, poteka zdravniška stavka, ki je najdaljša v zgodovini. Vlada pa se - namesto, da bi šla v nek odprt dialog -, "trudi preko medijskega monopola diskreditirati zdravstvo, zdravnike. Predsednik vlade, ki je troživka, jih imenuje za dvoživke," je dejal prvak SDS.

Menil je, da se ne išče dejanskih rešitev, ob tem, da je v EU vsaj pet ali šest držav, kjer je zdravstvo organizirano tako, da vzorno deluje in "ni treba izumljati tople vode". Govori se o krepitvi javnega zdravstva, dejansko pa se predlagajo rešitve, ki sodijo v okvir državnega zdravstva. Govori se o tem, kako zasebno zdravstvo zažira javno zdravstvo, dejansko pa ti radikalni ukrepi, s katerimi se posega v državni zdravstveni sistem, krepijo ravno to zasebno zdravstvo, ker pač najboljši kadri odhajajo tja, je opozoril.

Presenečen, da gospodarstveniki niso bolj glasni v uporu

Pri reformi plačnega sistema je po njegovih besedah vlada na začetku izbrala pameten pristop, zdaj pa potekajo neka pogajanja, kjer iz meseca v mesec odlagajo roke, do kdaj se bodo zmenili. Stavkajo upravne enote, od hitrosti katerih je v veliki meri odvisna tudi hitrost razvoja. "Ne vem, zakaj je slovensko gospodarstvo tako potrpežljivo, da tukaj ni nekega glasnejšega upora proti tej situaciji, ker kamorkoli prideš jamrajo, da zdaj se pa čaka in sredstva zamujajo, obresti se višajo, ker pač neke vloge nekje stojijo," je dejal.

13.000 računalnikov, ki v veliki meri ostajajo nerazdeljeni, so po njegovem lakmus stanja na področju digitalne preobrazbe. "Kako naj ljudje verjamejo, da je to novo ministrstvo sposobno digitalizirati slovensko javno upravo, če ni sposobno iz tistega skladišča v Logatcu zastonj razdeliti 13.000 računalnikov," se sprašuje Janša.

Opozoril je tudi, da ostajajo neuresničene vladne obljube na področju stanovanjske politike. Zdaj pa se mladim namesto stanovanj "ponuja glasovanje o marihuani". Medtem ko je bilo v mandatu prejšnje vlade veliko očitkov, da socialni dialog ne poteka, pa zdaj, ko Ekonomsko-socialni svet ne deluje, očitno ni nobenega problema, je še nanizal ter se ob koncu dotaknil še področja migracij.

Kot je dejal, se namera o vzpostavitvi dveh migrantskih centrov na južni meji ne sme realizirati. Najbolj pa po njegovih besedah pogrešajo neko iniciativo do sosednje Hrvaške, ki je prevzela odgovornost za schengensko mejo, da se ji tudi ponudi pomoč, neko evropsko akcijo, da se zunanja meja EU zavaruje. "Tisočkrat več energije se vlaga v priznanje neke teroristične entitete, kot v reševanje tega problema, ki slovenske davkoplačevalce veliko stane," še meni predsednik največje opozicijske stranke.

STA