Janša je nedavno na družbenem omrežju zapisal, da je Drago Šketa v Luxemburgu zavajal in terjal zamrznitev EU sredstev za Slovenijo, čeprav je vedel, da se je koalicija že pred tem odločila, da predloga SNS za skrajšanje rokov preiskav v državnem zboru ne bo podprla.
Šketa trditve zavrača
Na Janševe trditve se je odzval tudi Šketa in dejal, da je vsebina, ki jo je predsednik vlade predstavil v Državnem zboru, neresnična. “Nikomur nisem niti pisno niti ustno predlagal zmrznitve sredstev za Slovenijo. Omenjeno pismo je bilo poslano na prošnjo Laure Kövesi. Osrednji namen pisma je bil seznanitev z dejstvi in okoliščinami ter stališči, ki so bila vsa, brez izjeme, pred tem že večkrat predstavljena in izražena v javnosti. Pismo je bilo poslalo na njeno prošnjo, da jo seznanimo z ukrepi, ki lahko vplivajo na samostojnost in neodvisnost državnega tožilstva in tožilcev, saj status tožilstva in vsake države članice, ki se je pridružila projektu delovanju evropskega državnega tožilstva kot celote lahko pomembno vpliva na učinkovitost delovanja le tega,” je pojasnil Šketa.
Omenjeni obisk v Luxemburgu pa je bil izključno delovne narave, da se seznanim z delovanjem evropskega tožilstva in evropskih delegiranim tožilcev. Prav tako navajam, da je bila seznanitev EK s strani evropske državne tožilke Laure Kövesi povsem njena avtonomna odločitev
Kar se tiče obiska v Moskvi januarja letos pa je povedal, da so bili tam prisotni generalni državni tožilci iz 34 držav, med drugim tudi predstavnik mednarodnega združenja tožilcev, OECD, Sveta Evrope ter ruski tožilci. Poleg slovenskih predstavnikov, so bili po navedbah Škete tam prisotni tudi predstavniki tožilstev Belgije, Norveške, Italije, Grčije, Hrvaške, Slovaške in Romunije. “Udejstvovanje generalnega državnega tožilstva in vrhovnega tožilstva je bilo, in je še vedno, omejeno izključno na strokovno sodelovanje, izmenjavo znanja in dobrih praks, kar spada v ožje področje pristojnosti.”
