Predsednik SDS Janez Janša je v državnem zboru na tajnem glasovanju dobil mandat za sestavo nove vlade. Podprlo ga je 52, poslancev, 31 jih je glasovalo proti, ena glasovnica je bila neveljavna.

Židan odstopil

Dejan Židan je po današnji izvolitvi novega premierja Janeza Janše odstopil z mesta predsednika DZ. Napoved svojega odstopa je pred dnevi pospremil z oceno, da je to korektno, saj je nastala neka druga politična večina, ki mora imeti svojega predsednika DZ. To mesto je po kadrovskem razrezu koalicije SDS, SMC, NSi in DeSUS pripadlo SMC.

Že tretji mandat

V nagovoru DZ se je zahvalil za zaupanje. Kot je dejal, se zavedajo, da so pred njimi pomembni izzivi, hkrati pa so prepričani, da so te izzive z odgovornim upravljanje z državo in povezovalno politiko sposobni premagati. “Danes je bil storjen prvi korak. Pričakujem, da bom lahko v relativno kratkem času pred ta visoki zbor prinesel tudi kandidatno listo za novo vlado,” je še dodal.

Državni zbor je tako Janši danes podelil tretji premierski mandat. Prvič se je na čelo vlade zavihtel decembra 2004, vlada pa je štiriletni mandat dokončala v nespremenjeni koalicijski sestavi. Druga Janševa vlada je delovala od februarja 2012 do marca 2013.

Koalicijska pogodba med SDS, SMC, NSi in DeSUS

Nova priložnost, da poskusi oblikovati vladno koalicijo, se je SDS ponudila po odstopu Marjana Šarca, ki je od zadnjih državnozborskih volitev vodil manjšinsko vlado. Janši namreč po volitvah, na katerih je 3. junija 2018 SDS slavila kot relativna zmagovalka, ob strankarskem zavračanju sodelovanja to ni uspelo, tokrat pa so k pogovorom o sodelovanju poleg NSi pristopili tudi v SMC in DeSUS.

Prvaki SDS, SMC, NSi in DeSUS so koalicijsko pogodbo podpisali približno mesec dni po Šarčevem odstopu, prejšnji torek, dan zatem pa je predsednik republike Borut Pahor državnemu zboru Janšo predlagal za novega predsednika vlade.

Dolga politična zgodovina

Janez Janša ima dolgo politično zgodovino. V kar štirih vladah je bil minister za obrambo, tudi v osamosvojitveni Demosovi vladi, ko je postavljal slovenski obrambni sistem. Z današnjo potrditvijo za mandatarja pa je že tretjič postal predsednik vlade.

1990-1992

Maja 1990 je postal minister za obrambo v Demosovi vladi pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Bil je ena ključnih osebnosti v vojni za samostojno Slovenijo. Pod njegovim vodenjem je iz Teritorialne obrambe nastala Slovenska vojska oziroma obrambni sistem, s katerim se je Slovenija leta 1991 v osamosvojitveni vojni ubranila pred agresijo JLA.

1992-1993 in 1993-1994

Obrambni resor je vodil tudi v dveh vladah Janeza Drnovška, in sicer v letih 1992-1993 v 2. slovenski vladi in od 1993-1994 v 3. slovenski vladi.

Marca 1994 ga je na predlog Drnovška DZ razrešil, in sicer zaradi afere Depala vas, v kateri so vojaške osebe aretirale policijskega sodelavca v civilu. Po razrešitvi Janše je njegova Socialdemokratska stranka Slovenije izstopila iz vlade, ki je svoj mandat sicer končala leta 1997.

2000

Funkcijo obrambnega ministra je opravljal tudi vladi Andreja Bajuka, ki je trajala le nekaj mesecev – od junija do novembra 2000.

2004-2008

Vlado, ki je v obdobju izjemne gospodarske rasti edina končala celoten mandat, je oblikoval s SLS, DeSUS in NSi. Kot premier je v prvi polovici leta 2008, ko je Slovenija predsedovala EU, vodil Evropski svet, Slovenija je v njegovem mandatu uspešno prevzela evro.

Zaradi nakupa oklepnikov finske Patrie leta 2006 pa je nad njim obvisela senca očitkov o podkupninah pri 278 milijonov evrov vrednem poslu. Sojenje se je začelo jeseni 2011, tik pred prvimi predčasnimi volitvami v zgodovini Slovenije, Janša pa je prepričan, da je šlo za umetno sproženo afero, s katero naj bi mu nasprotniki preprečili zmago na prihodnjih volitvah. Po sprva obsodilni sodbi, zaradi katere je moral leta 2014 v zapor, in njeni poznejši razveljavitvi, je primer leta 2015 zastaral.

2012-2013

Vlado je februarja 2012 sestavil kot predsednik na volitvah drugouvrščene SDS, po tistem, ko to ni uspelo predsedniku zmagovalne Pozitivne Slovenije Zoranu Jankoviću. Koalicijo so sestavile stranke SDS, DLGV, SLS, NSi in DeSUS.

Vlada je zaradi krize uvedla vrsto nepriljubljenih varčevalnih ukrepov, nastal je zloglasni zujf (zakon za uravnoteženje javnih financ). Vlada je sicer zdržala zgolj dobro leto dni, saj so Janšo zaradi očitkov KPK o nepojasnjenem izvoru dela premoženja koalicijski partnerji z izjemo NSi zapustili.

2020

Janšo je DZ potrdil za mandatarja nove, 14. vlade. Koalicijo, ki bo oblikovala novo ministrsko ekipo, bodo sestavljale stranke SDS, SMC, DeSUS in NSi. Med programskimi cilji je v predstavitvi kandidature izpostavil debirokratizacijo, decentralizacijo in ustanovitev demografskega sklada, med vidnejšimi cilji koalicijske pogodbe pa so še uvedba naborniškega sistema, več denarja za občine, nekatere ugodnosti za družine in zakonska ureditev dolgotrajne oskrbe.