Odbor DZ za zadeve EU se je danes seznanil s predlogoma državnih proračunov za prihodnji dve leti v delu, ki se nanaša na delovanje vladne službe za kohezijsko politiko in ministrstvo za zunanje zadeve.
Slovenija beleži odlične gospodarske kazalce
Slovenija trenutno beleži odlične gospodarske kazalce, kar daje ustrezne podlage za načrtovanje, je povedal minister Zvonko Černač, ki vodi vladno službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Do konca sedanje finančne perspektive v letu 2027 oz. še dve leti po tem bo imela Slovenija na voljo toliko nepovratnih evropskih sredstev kot še nikoli doslej, je dodal.
Slovenija bo imela iz različnih evropskih skladov kohezijske politike in načrta za okrevanje in odpornost v letu 2022 na voljo 1,3 milijarde evrov, v letu pozneje pa okoli eno milijardo evrov.
Zadovoljen, da se je letos spomladi sprostil krč, ki se je kar nekaj časa dogajal pri črpanju evropskih sredstev, je Černač povedal, da bo imela Slovenija iz različnih evropskih skladov kohezijske politike in načrta za okrevanje in odpornost v letu 2022 na voljo 1,3 milijarde evrov, v letu pozneje pa okoli eno milijardo evrov. “Vse to so dobri obeti za naprej, na nas je, da na ustrezen način izpeljemo vse načrtovane investicije, ki so predvidene iz teh sredstev,” je pozval.
Evropski viri izjemno pomembni
Evropski viri sicer predstavljajo pomemben segment obeh proračunov, ki sta ju v četrtek na izredni seji poslancem predstavila premier Janez Janša in finančni minister Andrej Šircelj. Prihodki proračuna iz evropskih sredstev so v letu 2022 načrtovani v višini 1,7 milijarde evrov in v letu 2023 v višini 1,5 milijarde evrov, največ iz naslova kohezijske politike. Podobne so številke na strani vplačil v evropsko blagajno.
Sredstva ministrstva za zunanje zadeve se v primerjavi z že sprejetim proračunom za leto 2022 nekoliko povečujejo, vseeno pa se za nekatere programe zmanjšujejo. Med najpomembnejšimi investicijami ministrstva je državi sekretar Jožef Drofenik omenil obnovo poslovnih prostorov v Bruslju in vile na Šubičevi ulici v Ljubljani ter ureditev prostorov za veleposlaništvo v Seulu, povečujejo se tudi stroški plač in redne investicije.
Odbor za zadeve EU se je s predlogoma proračunov seznanil kot prvo od zainteresiranih delovnih teles, seje preostalih bodo sledile do prihodnjega petka. Oba proračuna naj bi DZ sprejel sredi novembra.
