V ozadju vsakodnevnega delovanja osnovni in srednjih šol se skrivajo ključne naloge, kot so čiščenje, kuhanje in vzdrževanje objekta, da lahko vzgojno-izobraževalna ustanova deluje nemoteno. Mnogi zaposleni v teh vlogah so izrazili zaskrbljenost glede pomanjkanja jasnosti in pravičnosti v določanju njihovih vlog ter občutka izkoriščanja.

Pogovarjali smo se z nekaterimi zaposlenimi, ki sicer opravljajo ključne naloge v tehničnem kadru, vendar želijo ostati anonimni. Njihova pričevanja razkrivajo podrobnosti o nejasnostih in morebitnih primerih izkoriščanja njihovih pozicij.

Razširjene obveznosti tehničnega kadra

V nekaterih šolah so po pandemiji ohranili sistem zvonca. Starši namreč pozvonijo ob prihodu po otroke in počakajo na dežurno osebo, ki jih pripelje do vhoda. Nastaja problem, saj zaradi pomanjkanja kadra nekateri ravnatelji to nalogo določajo čistilkam namesto dežurnemu učitelju.

Čistilka si mora zapomniti vse otroke, da jih lahko najde in pripelje do staršev, ter hkrati opustiti svoje obveznosti in začasno prevzeti odgovornost za otroka. Takšna nenavadna razporeditev nalog postavlja vprašanja o smiselnosti ter dviguje pomisleke o odgovornosti čistilke pri varnosti otrok.

Pravna akta, ki določa sistemizacijo delovnih mest v osnovnih in srednjih šolah, sta Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole in Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva, ki glede na število oddelkov in površino šole določata število delovnih mest tehnično-administrativnega osebja.

Z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje so nam sporočili, da ima "vsaka šola sprejet akt o sistemizaciji delovnih mest, v katerem se nahajajo tudi opisi nalog na posameznem delovnem mestu, ki določajo okvirne naloge zaposlenim na tem delovnem mestu."

"Podrobnejšo organizacijo dela na šoli določa ravnatelj šole, kot je to opredeljeno v 49. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ravnatelj tako lahko določa delovne naloge zaposlenim, pri čemer mora upoštevati morebitne zdravstvene omejitve in samo intelektualno zahtevnost posamezne naloge," še doda MVI in poudarja, "da mora ravnatelj pri odrejanju delovnih nalog upoštevati in poskrbeti za izpolnjevanje standardov varovanja zdravja na delovnem mestu."

Na eni strani neizkoriščene bolniške in na drugi bolniške brez konca

Tehnični kader si redko lahko privošči bolniško odsotnost, predvsem zaradi nizke plače, ki se giblje okoli minimalne, pri čemer dodatek do minimalne plače ne omogoča finančnega udobja. Posledično se pogosto dogaja, da delavci v tehničnem kadru opravljajo delo tudi v primeru bolezni ali popolne izčrpanosti. Kadar pa gre za daljšo bolniško odsotnost pa se zgodi, da mora čistilka nadomeščati kuharja in obratno, kadar je kdo od njiju na bolniški.

Z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so na to sporočili: "V kolikor z Zakonom o delovnih razmerjih ali kolektivno pogodbo ni določeno drugače, lahko delodajalec z namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa delavcu pisno odredi začasno opravljanje drugega ustreznega dela v primerih začasno povečanega obsega dela na drugem delovnem mestu oziroma vrsti dela pri delodajalcu, začasno zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, ki ga opravlja, in nadomeščanja začasno odsotnega delavca."

"Ustrezno delo je tisto, za katerega delavec izpolnjuje enake pogoje kot za svojo trenutno zaposlitev glede izobrazbe, delovnega časa in lokacije. Odreditev drugega dela lahko traja največ tri mesece v koledarskem letu. Delavec, ki začasno opravlja drugo ustrezno delo, ima pravico do plače, kot če bi opravljal svoje običajno delo," nadaljuje MDDSZ.

Izpostavljenost kadra nevarnim snovem

Letna prenova šolskih tal, ki običajno poteka poleti, je zahtevno delo, ki vključuje prestavljanje pohištva, odstranjevanje laka s tal, čiščenje, uporabo kemikalij, ponovno lakiranje ter ponovno postavitev pohištva. To delo je v večini šol prepuščeno tehničnemu kadru, torej čistilkam in hišnikom. Kljub temu pa pogosto manjka ustrezna oprema in zaščita pred kemikalijami, pri tem pa se izvaja v vročih mesecih in težkih delovnih pogojih.

V zvezi z delom tehničnega kadra na kateri koli šoli, veljajo vse obveznosti delodajalca iz naslova varnosti in zdravja pri delu tudi za tovrstna opravila in za zaposlene, ki takšno delo opravljajo, pojasni MDDSZ. Delodajalec tako mora na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu pisno oceniti tveganja, katerim so ti delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu. 

[[image_1_article_63087]]

V izjavi o varnosti z oceno tveganja določi tudi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela. Delavcem, ki bodo takšna dela opravljali, mora delodajalec zagotoviti tudi takšne zdravstvene preglede, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu.

V skladu z določbami ZVZD-1 mora delodajalec vse delavce, ki zgoraj navedena dela opravljajo, za varno opravljanje  ustrezno usposobiti že pred opravljanjem dela. Poleg tega mora delavcem zagotoviti osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu 

Prepoved udeleževanja stavke javnega sektorja

Smo izvedeli, da v nekaterih primerih, ko pride do stavke učiteljev, se tehnični kader mora pridružiti stavki na zahtevo ravnatelja. V primeru stavke javnega sektorja ali skupine J pa ravnatelj tehničnemu kadru ne odobri sodelovanja, v nekaterih primerih celo prepove. Zastavlja se vprašanje, ali je takšno ravnanje sploh zakonito.

MVI razloži: "V primeru stavke pa mora ravnatelj delo na šoli organizirati skladno z veljavnimi predpisi, pri čemer izpostavljamo, da je pravica do stavke, v kolikor je ta izvedena pod pogoji, ki jih opredeljuje zakon, eksplicitno navedena v 1. členu Zakona o stavki." V tem členu je jasno zapisano, da se delavec prosto odloči o svoji udeležbi v stavki.

MDDSZ pojasnjuje, da "je pravica do stavke pravica posameznega delavca, ki se lahko izvršuje le kolektivno, pri čemer se vsak delavec sam prosto odloči o svoji udeležbi v stavki in ga delodajalec seveda ne more siliti k stavki." Stavkovni odbor in delavci, ki sodelujejo v stavki, pa seveda ne smejo delavcem, ki ne sodelujejo v njej, preprečevati, da bi delali. Po drugi strani pa zakon tudi izrecno določa, da delodajalec ne sme preprečevati delavcem, da bi sodelovali v stavki.

V primeru, da se na vašem delovnem mestu pojavljajo tovrstne prepovedi in prisile, se obrnite na Delovno inšpekcijo.