V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije so letos belo štorkljo popisali že 26. leto zapored, njihovi podatki pa bodo vključeni v osmi mednarodni cenzus bele štorklje. Kot so sporočili iz omenjenega društva, je letošnje leto presenetilo z novimi rekordi - zabeležili so največ gnezdečih parov in največ poletelih mladičev bele štorklje doslej.
Vseslovenski popis bele štorklje na društvu izvajajo že od leta 1999. Gre za enega od popisov DOPPS-a z najdaljšo zgodovino. Popis izvajajo po mednarodno uveljavljeni metodi. Tekom popisa obiščejo vsa gnezda bele štorklje v Sloveniji ter preverijo gnezditveno uspešnost štorkelj. Izvajajo ga med koncem junija in začetkom julija, ko so mladiči že tako veliki, da jih zlahka preštejejo. Zelo pomemben del popisa je pogovor z domačini, ki popisovalcem vsako leto sporočajo dragocene podatke, ki jih na popisu ni možno pridobiti. Gre za podatke o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo, prihodih štorkelj in drugih zanimivostih. "Na popisu si vedno podrobno ogledamo tudi gnezdo in ocenimo, če je le to stabilno in varno," sporočajo.
[[image_1_article_68540]]
Novi rekordi
Že lani, ko so praznovali 25. obletnico popisa vseslovenskega popisa bele štorklje, so jih krilate sosede prijetno presenetile z rekordno zasedenostjo gnezd – pri nas je gnezdilo kar 300 parov. Letošnje leto nas zopet niso pustile »hladnih«. Padli so novi rekordi, ne le pri zasedenosti gnezd, temveč tudi v številu poletelih mladičev.
"Pri nas je gnezdilo 311 parov, iz naših gnezd pa je poletelo rekordnih 673 mladičev. Nazadnje smo največji gnezditveni uspeh zabeležili leta 2020, ko je poletelo 596 mladičev, letos jih je poletelo kar 77 več."
Zanimivost, ki smo ji bili priča letošnje leto, je bila, da so se številne štorklje vrnile iz prezimovališč prej, kot je običajno. Prva gnezda so bila zasedena že v prvi polovici februarja, običajno pa se štorklje vrnejo v marcu (večji del v drugi polovici). Številni pari so tako zelo hitro pričeli z gnezditvijo, njihovi mladiči pa so poleteli tudi dva do štiri tedne prej kot običajno poletijo v Sloveniji.
[[image_2_article_68540]]
V Bohovi po več kot desetih letih par zasedel drugo gnezdo
Urša Gajšek, koordinatorka izobraževanja v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, nam je povedala, da so na območju Štajerske v gnezdih v povprečju zabeležili več kot dva mladiča: "Našli smo tudi gnezda s tremi ali celo štirimi mladiči, kar je zelo lep gojitveni uspeh."
Nenavadna zgodba, kot nadaljuje sogovornica, prihaja iz Bohove v občini Hoče - Slivnica. "Tam imajo štorklje že več let eno gnezdo, letos pa so prvič po desetih letih zasedle še podstavek, ki je bil vrsto let prazen. Na njem se je naselil par, katerega samec je, kot kažejo naše raziskave (štorklje so obročkane), najverjetneje potomec (sin) obstoječega para iz Bohove. To se zgodi zelo redko, doslej imamo o tem samo dva takšna podatka."
Pri tem je zanimivo, da obstoječi par v Bohovi ostalim štorkljam, ker je šlo za njun teritorij, več let ni dovolil zasesti praznega gnezda. Po pripovedovanju domačinov pa se je letos zgodila izjema, par je svojemu sinu (verjetnost za to je zelo velika) dovolil, da se naseli na praznem gnezdu.
Dogajanje na gnezdu v Bohovi je mogoče spremljati preko žive kamere na naslednji povezavi.
Direktor DOPPS-a in začetnik nacionalnega popisa dr. Damijan Denac je povedal: »Bela štorklja je vrsta, ki profitira zaradi klimatskih sprememb. Ustreza ji vroče in suho podnebje in zaradi milih zim spreminja selitvene vzorce. Naseljuje nova območja in tudi virov hrane ima očitno dovolj. Zato je tako uspešna.«
Lani je štorkljam »zagodlo« neugodno vreme
Kljub temu, da je bila lanska zasedenost gnezd primerljiva z letošnjo, je poletelo bistveno manj mladičev (473). Eden glavnih razlogov je hladno in deževno vreme v maju. V tem obdobju mladiči še nimajo razvite lastne termoregulacije, zato jih v letih, ko je v maju hladno in deževno vreme, veliko pogine. V takem vremenu imajo bele štorklje tudi nekaj težav pri zagotavljanju zadostne količine hrane za mladiče, zato lahko kakšnega izvržejo iz gnezda, da povečajo verjetnost preživetja preostalih mladičev v gnezdu. Ko so mladiči že večji, ima na njihovo preživetje vreme manjši vpliv. Tudi letos je imelo deževno vreme v tem mesecu lokalno nekaj vpliva in se bile štorklje iz gnezda primorane vreči kakšnega mladiča, vendar je bila pojavnost tega dogodka bistveno manjša kot lansko leto.
