Podnebne spremembe so eden ključnih izzivov, ki narekujejo tok načrtovanja, projektiranja in izvajanja projektov inženirske stroke. Inženirska zbornica Slovenije (IZS) je tako na digitalni konferenci Slovenski inženirski dan (SID) povezala 1.500 pooblaščenih inženirjev s področja gradbeništva, elektrotehnike, strojništva, rudarstva, tehnologije in geotehnologije, požarne varnosti, prometnega inženirstva ter geodezije. Konferenca je potekala na Svetovni dan inženirstva za trajnostni razvoj, udeležence konference pa je nagovoril tudi minister za naravne vire in prostor Jože Novak.

Rdečo nit letošnje digitalne konference je predstavljalo vprašanje o odpornosti stavb in infrastrukture na podnebne spremembe. Ta je namreč ključnega pomena za ohranitev in razvoj načina življenja, kot ga poznamo danes. Inženirska stroka ima po poletnih uničujočih ujmah pri obnovi pomembno vlogo, zato je izmenjava dobrih praks ključnega pomena.

4. marec: praznik inženirstva

Inženirska zbornica Slovenije (IZS) je integralni del inženirske stroke, ki deluje povezovalno in mednarodno. Kot je v uvodnem nagovoru dejal predsednik zbornice mag. Črtomir Remec je letošnja tema Slovenskega inženirskega dne Odpornost stavb in infrastrukture na podnebne spremembe, »nadaljevanje zgodbe« iz Svetovnega gradbenega foruma 2019, ko smo skupaj z UNESCO, Svetovno zvezo inženirskih organizacij (WFEO) in Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, sprejeli Ljubljansko deklaracijo za trajnostni razvoj in nekaj mesecev kasneje je generalna skupščina Združenih narodov potrdila 4. marec za svetovni dan inženirstva.«

Podnebje ni stacionarno

Iz zbranih podatkov Evropske agencije za okolje (EEA) je razvidno, da je najvišja škoda zaradi naravnih nesreč v EU na prebivalca v obdobju 1980 – 2022 nastala prav v Sloveniji, in sicer je ta znašala kar 3.452 EUR na prebivalca. »Na tem področju je treba v Sloveniji nekaj narediti. Potrebno je razmišljati, kako bomo objekte prilagajali na podnebne spremembe,« je v svojem predavanju poudarila Eva Markun. Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj pa je poudarila, da inženirji gradimo objekte in infrastrukturo za več let, kar je na primeru analize poplavnega dogodka 4. avgusta 2023 v svojem prispevku poudaril tudi mag. Rok Fazarinc. Opozoril je, da je ključno, da »v bodoče, ko načrtujemo za daljše obdobje, tudi do 100 let, pogledamo za naprej in zato bo potrebno vrednotenje hidroloških pojavov prilagoditi tem razmeram.« Ne samo hidroloških, spremeniti je treba tudi koncepte, ki temeljijo na stacionarnosti podnebno pogojenih parametrov. Podnebje namreč ni stacionarno.

Več o dogodku na povezavi www.izs.si.