Vedno več je govora o hrvaškem ekonomskem razcvetu in rasti tamkajšnjih plač, kar ustvarja vtis hitrega približevanja ali celo izenačevanja življenjskega standarda na Hrvaškem in pri nas. Vendar moramo v zakup vzeti tudi vse ostale ključne ekonomske in družbene kazalnike, zgolj podatek o plači ni dovolj za ocenitev dejanskega stanja, piše Svet24. 

Slovenija ohranja višjo obremenitev dela

Omenjeni medij je pod drobnogled vzel tudi druge kazalnike. Kot so ugotovili, se je razlika v neto plačah v Sloveniji in pri naših južnih sosedih zmanjšala, pri stroških dela pa ostaja velika. Povprečen zaposleni v Sloveniji na svoj bančni račun prejme 1626 evrov, na Hrvaškem pa 1498 evrov, torej razlika znaša 128 evrov, hrvaške neto plače pa se postopoma približujejo slovenskim. Bistvena razlika nastopi pri primerjavi bruto plač oziroma celotnega stroška dela - v Sloveniji povprečna bruto plača namreč znaša 2591 evrov, na Hrvaškem pa 2093 evrov, razlika torej znaša skoraj 500 evrov.

Razlika je posledica tega, da Slovenija ohranja višjo obremenitev dela s prispevki za socialno varnost ter dohodnino. Na Hrvaškem je davčni primež na plače manjši, zaradi česar se večji delež bruto zneska plače pretvori v neto izplačilo, ki ga prejme delavec.

Razlika med državama je izrazitejša pri najnižjih prejemkih, slovenska minimalna neto plača namreč znaša 1000 evrov, na Hrvaškem pa 807 evrov, kar pomeni skoraj 200 evrov razlike. Pri primerjavi je treba upoštevati tudi, da v Sloveniji prevoz in malica spadata med neobdavčena povračila in bistveno zvišujeta končno izplačilo na bančni račun, na Hrvaškem pa so povračila pogosto nižja ali pa celo vključena v osnovno plačo. Prav tako je regres v Sloveniji obvezen, medtem ko na Hrvaškem ni, podobno pa je tudi pri božičnici - v Sloveniji je davčno ugodnejša in izplačana samostojno, na Hrvaškem pa se šteje v skupno letno kvoto vseh nagrad in ko delavec določen limit preseže, država vsak nadaljni evro obdavči kot navadno plačo.

Hrvaška gospodinjstva za prehrano namenijo večino svojih prihodkov

Za ocenitev življenjskega standarda je potrebno predvsem preveriti razmerje med dohodkom in stroški potrebnih dobrin, kot so hrana in pijača ter nepremičnine. Dinamika cen je različno, pri nas je decembra lani letna inflacija (HICP) znašala 2,6 odstotka, na Hrvaškem pa 3,8 odstotka. To vpliva tudi na realno vrednost dohodkov, ki se na Hrvaškem zaradi hitrejše rasti cen znižuje hitreje kot v Sloveniji. 

Cene hrane na Hrvaškem so nad evropskim povprečjem, v Sloveniji pa tik pod njim. Razlog za to, da hrvaška gospodinjstva za prehrano namenijo večino svojih prihodkov, ni le v turističnem povpraševanju, temveč tudi v davčni politiki - Hrvaška ima namreč eno najvišjih splošnih stopenj DDV v Evropi. 

Obratno pa je na nepremičninskem trgu, cene v Ljubljani so višje kot v Zagrebu - tako za nakup, kot za najem. Najem v Ljubljani je za približno 16 odstotkov dražji kot v Zagrebu, kljub rasti cen najemnin pri južnih sosedih, pa ostajajo stanovanjski stroški v razmerju do plač v hrvaški prestolnici statistično nižji kot v Ljubljani.

[[image_1_article_85449]]

V Sloveniji manjše tveganje za sistemske zlorabe kot pri naših južnih sosedih

Eden izmed ključnih kazalnikov kakovosti bivanja je tudi pričakovano trajanje zdravega življenja. Eurostatov kazalnik, ki meri število let, ki jih oseba ob rojstvu preživi v dobrem zdravstvenem stanju, tukaj razkriva veliko razliko med državama. Ta znaša skoraj devet let v korist slovenskih žensk in dobrih sedem let slovenskih moških, nakazuje pa tudi razlike v javnem zdravstvu, preventivi, delovnem okolju in življenjskem slogu med državama.

Razlika med državama se pojavlja tudi v stopnji tveganja revščine, v Sloveniji ta znaša 12,1 odstotka, na Hrvaškem pa 19,3 odstotka. 

Kar se tiče gospodarstva, Hrvaška trenutno beleži ugodnejše trende pri javnem dolgu in gospodarski rasti, Slovenija pa ohranja prednost pri absolutni gospodarski moči in stabilnosti institucij. Evropska komisija Hrvaški za leto 2026 pripisuje 2,9-odstotno rast BDP, Sloveniji pa zmernejšo, 2,4-odstotno rast. Zgodil se je tudi pomemben premik pri javnem dolgu, in sicer je Hrvaška v zadnjih letih svojo zadolženost znižala na 57,2 odstotka BDP, Slovenija pa beleži javni dolg v višini 67,6 odstotka BDP.

Indeks zaznave korupcije, pri katerem višja ocena pomeni manj korupcije, Sloveniji pripisuje 58 točk, Hrvaški pa 47 točk. To pomeni, da je v Sloveniji poslovno okolje stabilnejše, tveganje za sistemske zlorabe pa manjše kot pri naših južnih sosedih. 

[[image_2_article_85449]]

Izsledki analize, ki jo je naredil omenjeni medij, kažejo, da med državama, kljub geografski bližini, obstajajo ključne razlike. Makroekonomski kazalniki in neto plače sicer kažejo na postopno zmanjševanje razlik, a podatki o strukturi stroškov, zdravju in socialni varnosti potrjujejo ohranitev strukturnih razlik.