Prehrana zapornikov v Sloveniji je natančno urejena in nadzorovana, pri čemer se upoštevajo tako zakonodajni standardi kot tudi posebne prehranske potrebe posameznikov. Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) je odgovorna za zagotavljanje kakovostne in uravnotežene prehrane v vseh slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora. Kako je ta prehrana organizirana, kakšne so njene posebnosti in izzivi?
Zapornikom zagotovljeni trije obroki na dan, tistim, ki delajo še en več
V skladu z Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij mora biti prehrana zapornikov prilagojena njihovim energijskim potrebam ter zagotavljati vse potrebne hranilne snovi. »Obsojencem so dnevno zagotovljeni trije obroki hrane: zajtrk, kosilo in večerja. Prehrana je uravnotežena, pestra in prilagojena dnevnim energijskim potrebam obsojencev,« zagotavlja uprava.
Ponekod se obroki razdelijo v bivalnih prostorih, drugod v jedilnicah. Obsojenci, ki imajo iz varnostnih, disciplinskih ali zdravstvenih razlogov omejeno gibanje v zavodu, prejemajo hrano praviloma v prostor, kjer bivajo.
Obsojencem, ki delajo v gospodarskih dejavnostih zavoda, na delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda, in obsojencem, ki delajo v okviru delovne terapije, zavod zagotovi dodatni obrok hrane za vsak dan, ko delajo. »Dodatni obrok je pripravljen v skladu s priporočili normativov za prehrano glede na vrsto in telesno obremenjenost pri posameznih vrstah dela.«
Poleg tega se pri pripravi jedilnikov upošteva sezonskost – predvsem pri dobavi svežega sadja in zelenjave. Tako pozimi prevladujejo jedi iz skladiščene zelenjave, poleti pa je na voljo več svežih pridelkov.
Obsojenci večjo količino vrtnin pridelajo sami
Živila sicer naročajo na podlagi Zakona o javnem naročanju in Uredbe o zelenem javnem naročanju. Pri tem poudarijo, da poskušajo doseči najboljše razmerje med ceno in kakovostjo živil, tudi z vključevanjem čim višjega deleža ekoloških živil in živil višje kakovosti. »V tem oziru imamo sklenjeno tudi pogodbo za dobavo sveže zelenjave z Javnim gospodarskim zavodom Rinka, ki je ustanovljen z namenom zaposlovanja zaprtih oseb.«
V večini zavodov za prestajanje kazni zapora se prehrana za zaprte osebe pripravlja v zavodski kuhinji, kjer obroke pripravljajo zaprte osebe skupaj z inštruktorji kuharji. V največjem zaporu na Dobu, pa tudi drugod, je pomemben vidik zagotavljanja prehrane za obsojence tudi samooskrba – za lastno uporabo obsojenci pridelajo večjo količino vrtnin: paradižnik, solato, čebulo, česen, papriko, krompir, jajčevce… »Pečejo tudi kruh v zavodski pekarni, s čimer prispevamo k zniževanju stroškov za nakup živil, hkrati pa zagotavljamo tudi delo za obsojence,« pojasnjuje uprava. V ZPKZ Dob pri Mirni se denimo za lastne potrebe dnevno speče okvirno 250 - 370 kilogramov kruha.
V največjem zaporu, kjer je preko 700 obsojencev, jih okvirno 200 prejema posebne obroke
Pravilnik o izvrševanju kazni zapora določa, da zavod obsojencu, ki določenih živil iz verskih ali drugih svetovnonazorskih prepričanj ne je, pri posameznem obroku zagotovi ustrezno pripravljeno nadomestno živilo. Bolnemu obsojencu pa se zagotavlja hrana po navodilih zdravnika. Zavod obsojencu zagotavlja dietno hrano, ki jo predpiše zdravnik. S podatki na ravni celotne uprave sicer ne razpolagajo, dodajo pa podatek za največji zapor: »V Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, kjer trenutno skupaj z odprtima oddelkoma zaporno kazen prestaja preko 700 obsojencev, dnevno pripravijo okvirno 250 dietnih obrokov,« pojasnjuje uprava.
Država dnevno za prehrano na zapornika porabi pet evrov
Stroški prehrane po zavodih se bistveno ne razlikujejo, saj so vsi zavodi vezani na naročanje preko pravnih aktov, sklenjenih na podlagi Zakona o javnem naročanju. V letu 2024 je država dnevno povprečno porabila za prehrano na zapornika 5 evrov. V ta znesek niso vključeni celotni stroški priprave obrokov – npr. stroški dela, energentov, vode, ipd.
Prehrana v zaporih je pod stalnim nadzorom zunanjih inšpekcijskih služb, ki praviloma ne ugotavljajo nepravilnosti. Kljub temu se pojavljajo pritožbe zapornikov, največkrat glede količine hrane ali pomanjkanja beljakovinskih sestavin. Ankete o zadovoljstvu s prehrano sicer ne izvajajo, vendar nadzori potrjujejo ustreznost obrokov.
V skladu s 85. členom ZIKS-1 ima obsojenec pravico pritožiti se generalnemu direktorju, če gre za druge kršitve pravic ali za druge nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo. Če obsojenec ne dobi odgovora na svojo pritožbo v 30 dneh od njene vložitve ali če ni zadovoljen z odločitvijo generalnega direktorja, ima pravico vložiti vlogo na ministrstvo, pristojno za pravosodje. Obsojenec ima pravico pritožiti se zaradi kršitve svojih pravic in zaradi nepravilnosti tudi drugim organom, ki opravljajo nadzorstvo v zavodu. »Vsako leto se nekatere tovrstne pritožbe nanašajo tudi na področje prehrane v zavodu – npr. da so obroki premajhni, da bi si želeli druge vrste živil, glede kvalitete obrokov, ipd. V večini primerov so se pritožbene navedbe zaprtih oseb izkazale za neutemeljene in tekom reševanja pritožb ni bilo ugotovljenih kršitev pravic zaprtih oseb ali drugih nepravilnosti,« pojasnjuje uprava.
Priporniki imajo možnost, da se hranijo na lastne stroške
Zaporniki lahko štirikrat letno prejmejo pakete s hrano od svojcev, vendar s posebnimi omejitvami. »Obsojenec sme v zaprtem režimu sprejeti štiri pošiljke s hrano na leto, obsojenec v polodprtem režimu prav tako štiri pošiljke s hrano na leto, medtem ko obsojenci v odprtem režimu lahko sprejemajo pošiljke s hrano brez omejitev,« pojasnjuje uprava. V pošiljkah pa ni dovoljeno prejemati hitro pokvarljivih živil, pijače in živil, ki jih je treba hraniti v hladilniku ali jih pred uporabo termično obdelati, tobaka, tobačnih izdelkov in pripomočkov za kajenje, energetskih napitkov, športnih in prehranskih dodatkov.
»Nadzor prinesene ali po pošti prejete pošiljke se zaradi ugotavljanja in preprečevanja vnosa nedovoljenih stvari opravi tako, da se pošiljka pred izročitvijo obsojencu v njegovi navzočnosti pazljivo pregleda,« pojasnjujejo. Če so obsojencu poslane nedovoljene stvari, se te odvzamejo, odvzeta hrana pa se po preteku enega tedna komisijsko uniči.
Obsojenci lahko v skladu s hišnim redom zavoda opravijo nakupe prehranskih izdelkov tudi v prodajalni zavoda, ki jo vodi zunanji izvajalec - t.i. kantina. Priporniki imajo v skladu z veljavnimi predpisi tudi možnost, da se hranijo na lastne stroške, pri čemer za to vložijo pisno vlogo pri pristojnem sodišču. Po odobritvi vloge lahko pripornik prejema pripravljene obroke hrane od zunanjega dobavitelja.
Delavnice o promociji zdravja in izobraževanj na temo zdravja
Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij kot pridružen partner med drugim sodeluje v projektu Krepitev osebne odgovornosti za trajnost v družbi, ki poteka v okviru programa Erasmus+. Projekt uveljavlja uvajanje načel trajnostnega razvoja v obstoječe učne procese in delovanje zaporskega sistema. Delovni naziv projekta je »First in - then out«. »Na delavnicah v sklopu projekta si partnerji izmenjujejo izkušnje, preučili so dobre prakse uporabe načel trajnostnega razvoja, razvit bo tudi program usposabljanja za strokovne delavce v zaporih in pripomoček za spodbujanje trajnostnega razvoja v zaporih. Partnerji si bodo v sklopu projekta izmenjali izkušnje in vzpostavili dolgoročno mednarodno sodelovanje, kar bo osnova za razvoj novih programov po načelih trajnostnega razvoja. Slednja bodo pri poučevanju in vsakdanji komunikaciji prenesena tudi na zaprte osebe, ki jim bodo koristila tako v vsakdanjem življenju tekom prestajanja kazni, kakor tudi po prestani zaporni kazni.«
V okviru projektov iz kohezijskih sredstev med drugim v prihodnje načrtujejo delavnice o promociji zdravja in izobraževanj na temo zdravja v zaporih in v prevzgojnem domu, ena od možnosti je tudi tema o zdravi prehrani. »V Prevzgojnem domu Radeče, kjer vzgojni ukrep prestajajo mladoletniki, pa se je tovrstna tematika že izkazala kot posebej pomembna za usmerjanje mladih, zato kontinuirano izvajamo delavnice na temo zdravja in skrbi zase, kjer je v širšem smislu pomembna tudi tema o zdravi prehrani,« zaključujejo v upravi.
