Ministrstvo za infrastrukturo je predstavilo načrte za razvoj hitre železniške proge med Zidanim Mostom in Ljubljano, ki naj bi po letu 2041 omogočala hitrosti do 160 km/h. Ta projekt bi imel velik vpliv na obstoječi železniški promet, saj naj bi izboljšal povezave med glavnim mestom in ostalimi deli države. Vendar pa se postavlja vprašanje: Kaj bo z odsekom od Zidanega Mostu do Maribora?

Za zdaj so osredotočeni predvsem na posodobitev železniške proge do Ljubljane, a smiselno bi bilo, da se projekt širi tudi na Maribor, saj bi to pripomoglo k boljši povezanosti jugovzhodnega dela države. Kljub temu pa ni bilo javno potrjenih načrtov za hitro progo med Zidanim Mostom in Mariborom. Pri Direkciji za infrastrukturo so sicer že začeli z aktivnostmi za nadgradnjo železniškega omrežja, vendar pa so ti načrti osredotočeni predvsem na izboljšanje povezave do Ljubljane.

Kakšni so načrti za nadgradnjo glavne proge?

Direkcija za infrastrukturo trenutno izvaja aktivnosti za nadgradnjo glavne železniške proge št. 10 državna meja–Dobova–Ljubljana. Cilj te nadgradnje je povečati kapacitete in omogočiti konkurenčnejši železniški promet, pri čemer so predvideni tudi večji potovalni hitrostni standardi. V okviru tega projekta je načrtovana optimizacija trase, ki bo omogočala hitrost do 160 km/h za potniške vlake. Po trenutnem stanju projekta potekajo javne objave pobud za državne prostorske načrte, ki vključujejo del proge med Zidanim Mostom in postajo Ljubljana Zalog. Kljub temu pa vprašanje, ali se bodo te nadgradnje nadaljevale proti Mariboru, še ostaja.

Kaj bi to pomenilo za čas vožnje?

Predstavljen projekt hitre proge med Zidanim Mostom in Ljubljano obeta večje udobje in skrajšanje potovalnih časov. S hitrostjo do 160 km/h bi potovanje med Zidanim Mostom in Ljubljano trajalo precej manj časa. Ob trenutno obstoječih hitrosti, ki znaša 120 km/h, bi bila vožnja do Ljubljane lahko skrajšana za približno 30 minut. Kljub temu pa je trenutno nemogoče predvideti, ali bi ta hitrostne izboljšave vplivale tudi na potovanje od Zidanega Mostu do Maribora, kar bi še dodatno pospešilo promet v tem delu države.

Stroški in financiranje projekta

Gradnja visoko hitrostne železnice, vključno s predvidenimi tuneli in viadukti, zahteva veliko naložb v infrastrukturo. Kljub temu pa bi bila dolgoročno upravičena zaradi večje učinkovitosti prevoza, krajših potovalnih časov in boljše povezanosti. Ker je projekt še v zgodnjih fazah, podrobnosti o virih financiranja še niso znane, pojasnjujejo z Direkcije za infrastrukturo in dodajajo, da je na tej točki še preuranjeno govoriti o vrednosti.

Običajno pa se pri tovrstnih infrastrukturnih projektih upoštevajo različni viri, kot so evropska sredstva, državna vlaganja in v nekaterih primerih tudi zasebni investitorji.

Vpliv na lokalne prebivalce

Na trasi med Zidanim Mostom in Ljubljano se nahajajo tudi manjše vasi, kot je Jevnica, kjer bi gradnja nove proge lahko imela velik vpliv na življenje tamkajšnjih prebivalcev. Predstavniki Direkcije za infrastrukturo so že predstavili predloge za traso, ki vključujejo izgradnjo tunelov in viaduktov. Kljub temu pa se pojavljajo pomisleki glede vpliva gradnje na lokalne skupnosti in morebitnega porušenja več kot 100 objektov, od katerih je polovica stanovanjskih.

Kakšna je prihodnost za povezavo Maribor–Ljubljana?

"Treba je poudariti, da na potovalni čas vpliva razdalja med dvema krajema, hitrost vožnje vlaka, ki jo narekujejo krivine, in število postankov. Dejstvo je, da obstoječe proge ni možno nadgraditi tako, da bi bil čas vožnje krajši od ene ure in da bi hkrati ohranili večino obstoječih postaj in postajališč, ki so zelo pomembna za lokalni potniški promet oz. za povezovanje slovenskih mest in regij," pojasnjujejo z Direkcije za infrastrukturo. 

Kot dodajajo, je ne glede na to kratkoročni cilj, da obstoječo progo čim prej nadgradijo tako, da bo omogočala skrajšanje potovalnega časa na 90 minut. "V srednjeročnem obdobju pa je z dodatnimi posegi načrtovano skrajšanje na 75 minut, kar pa je že konkurenčno cestnemu prometu. Končni cilj je, da bi obstoječa proga na 75 % dolžine omogočala vožnjo vlakov za hitrosti do 160 km/h in s tem izpolnjevala zahteve vseevropskega prometnega omrežja," še pravijo.

Direkcija za infrastrukturo je sicer že začela z aktivnostmi za načrtovanje dodatne dvotirne proge za hitro povezavo med Mariborom in Ljubljano. Ta projekt vključuje izgradnjo nove proge, ki bo omogočala hitrosti do 250 km/h, kar bi skrajšalo čas potovanja na 55 minut. Proga je predvidena kot del hitrih prog evropskega omrežja, ki bodo omogočile bolj konkurenčno povezovanje slovenskih mest. Vendar pa gre za dolgoročni projekt, saj bo zaradi kompleksnosti umeščanja v prostor in potrebnega financiranja potrebnih še nekaj let, preden se bo začel izvajati.