Tudi Pomurje ni izjema, ko je govor o nasedlih, propadlih ali celo o projektih, ki so bili zgolj gradovi v oblakih. Kar nekaj takšnih je bilo v pokrajini v minulih letih in desetletjih in v dveh nadaljevanjih se bomo pomudili samo pri največjih in najbolj razvpitih. V prvem delu bomo spregovorili o načrtih za gradnjo hidroelektrarn na Muri, poroča Delo.
To je vsekakor največji in najdlje trajajoč neuresničen projekt v pokrajini ob Muri, ki je lani z ustavitvijo priprave državnega prostorskega načrta verjetno dokončno nasedel. Načrte za gradnjo murskih elektrarn so slovenski energetiki začeli snovati že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, v časih Jugoslavije in socialističnega planskega gospodarstva. V družbenih planih Republike Slovenije so se elektrarne na Muri znašle že desetletje pozneje, v sedemdesetih letih. Še nekaj pozneje, sredi osemdesetih, so se pojavila prva nasprotovanja takratnim načrtom, ki so na slovenskem toku reke predvidevali šestnajst elektrarn z akumulacijami, ki bi zalile ogromne dele pokrajine ob Muri.
Močno gibanje za ohranitev Mure
Takrat se je izoblikovalo močno okoljevarstveno gibanje za ohranitev reke Mure in proti elektrarnam, ki je delovalo pod gesloma »Mura je v moji deželi« in »Rešimo Muro, varčujmo z energijo!«. In takrat je nastala črno-bela dilema, ki jo je pozneje eden od aktivistov in okoljevarstvenikov Simon Balažic povzel v kratkem reku: »Hidroelektrarne prinašajo energijo in odnašajo naravo.« Močno, s čustvi nabito gibanje je takrat upočasnilo in čez čas tudi ustavilo priprave na gradnjo elektrarn po starih načrtih, toda Mura se iz načrtov energetikov ni nikoli povsem umaknila. V nekoliko omiljeni obliki so se ti načrti znova pojavili na začetku novega tisočletja in dobili formalno obliko leta 2006, ko je takratna vlada Janeza Janše Dravskim elektrarnam Maribor (DEM) podelila koncesijo za izrabo vodnega telesa reke Mure za gradnjo osmih hidroelektrarn.
Takrat so energetiki že v veliki meri prišli naproti okoljevarstvenikom, saj so predvideli pretočne elektrarne namesto akumulacijskih, pregledati in na novo izdelati so dali številne študije morebitnih okoljskih vplivov elektrarn ter obljubljali številne izravnalne ukrepe, ki bi ublažili posledice njihove gradnje in odpravili težave s poglabljanjem Murine struge, upadanjem podtalnice in izginjanjem značilnih poplavnih in mokrotnih območij ob reki. Napovedovali so pozitiven razvojni učinek naložbe – posamezna elektrarna naj bi stala okrog sto milijonov evrov – na gospodarstvo Pomurja in nova delovna mesta.
Iz veljavne strategije prostorskega razvoja Slovenije izhaja, da se spodbuja raba obnovljivih virov energije, da se poveča njihov delež v primarni energetski bilanci države. Med obnovljivimi viri energije je tudi vodni potencial. Glede gradnje elektrarn na Muri ta dokument določa, da se morebitna hidroenergetska izraba zgornjega dela reke Mure preveri v sklopu celostne rešitve za sanacijo poglabljanja njenega dna. Rešitve se prilagodijo morebitnim drugim rabam vode ob upoštevanju ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Toda nasprotniki so vztrajali in dokazovali, da je mogoče stanje na Muri izboljšati tudi brez elektrarniških jezov. Medtem je bil zaradi svoje pomembnosti za ohranjanje narave ves slovenski tok Mure z območji ob njej uvrščen v območja Natura 2000, od nedavnega pa je Mura razglašena tudi za Unescov biosferni rezervat in je del čezmejnega biosfernega območja Drava-Mura-Donava. Vse to je bil vzrok, da je vlada lani ustavila postopek priprave državnega prostorskega načrta za prvo elektrarno Hrastje – Mota, ki je bil sicer že precej daleč, o elektrarnah na Muri pa, kot kaže, trenutno ne razmišlja niti aktualna Janševa vlada. Na ministrstvu za okolje in prostor (Mop) tako po ustavitvi priprave DPN ne izvajajo nobenih aktivnosti v zvezi z umeščanjem elektrarn v prostor. A za prihodnost vendarle puščajo odškrnjena vrata, saj so nam svoje stališče do gradnje elektrarn na Muri razložili takole: »Iz veljavne strategije prostorskega razvoja Slovenije izhaja, da se spodbuja raba obnovljivih virov energije, da se poveča njihov delež v primarni energetski bilanci države. Med obnovljivimi viri energije je tudi vodni potencial. Glede gradnje elektrarn na Muri ta dokument določa, da se morebitna hidroenergetska izraba zgornjega dela reke Mure preveri v sklopu celostne rešitve za sanacijo poglabljanja njenega dna. Rešitve se prilagodijo morebitnim drugim rabam vode ob upoštevanju ohranjanja biotske raznovrstnosti.«
Projekt še ni povsem zaključen
Vsaj s stališča Mopa torej ni še nič dokončnega. Nekaj manevrskega prostora si puščajo tudi na ministrstvu za infrastrukturo. Tam pravijo, da ministrstvo »ta čas nima v nobenem veljavnem strateškem dokumentu izraženega interesa za energetsko izkoriščanje reke Mure. Vendar pa bo ta vsebina ponovno obravnavana v energetskem konceptu Slovenije (EKS), ki bo izdelan najkasneje v prihodnjih dveh letih. EKS bo obravnaval razvoj energetike v obdobju do leta 2050.«
Pa tudi v DEM še niso dokončno vrgli puške v koruzo. »Verjamemo, da bo v prihodnosti glede Mure potreben nov razmislek, ko bo sama reka klicala po nekakšni ureditvi, da se ohranijo njen nivo, brežine in rokavi, njen življenjski prostor, ki po našem mnenju zdaj propada. Takrat bo treba poseči v njeno strugo, da bi spet namočila presušene rokave in ob sušah namakala njivske površine, razvijali bi lahko turizem in podobno. Če to lahko dosežemo skupaj s premišljeno gradnjo hidroelektrarne, projekt še ni zaprt. Če pa bi gledali le z vidika izkoriščanja energetskih možnosti, je odgovor na razmišljanje o gradnji elektrarn gotovo ne,« nam je sporočila pooblaščenka za stike z javnostjo v DEM Majna Šilih.
Projekt Natura Mura vreden 4,7 milijona evrov
V DEM čedalje resneje proučujejo možnosti proizvodnje elektrike iz geotermalne energije. V mestni občini Murska Sobota (MOMS) pa raje vidijo nove projekte renaturacije Mure kot gradnjo hidroelektrarn. Tako je vsaj razumeti njihov odgovor: »V MOMS težko komentiramo dejstvo, da je vlada lani ustavila postopek DPN za hidroelektrarno Hrastje – Mota, predvsem ker niti vlada oziroma investitor v MOMS nikoli nista konkretno predstavila, kakšne pozitivne učinke bi imela hidroelektrarna na gospodarstvo, delovna mesta in razvoj druge infrastrukture na območju občine.
Znano je, da je MOMS sopodpisnica sporazuma na podlagi dogovora, da se porečje Mure uvrsti kot biosferno območje na Unescov seznam naravne dediščine. To je bila tudi podlaga za to, da se je projekt biosfere in posledično namakanje mokrišč ob reki Muri uspešno uvrstil v projekt Natura Mura, vreden kar 4,7 milijona evrov. MOMS bo spremljala pozitivne učinke tega projekta na območju porečja Mure tudi v prihodnje.« Tako je v dobro ohranitve narave skoraj dokončno nasedlo več kot pol stoletja načrtovanja, raziskovanja in prepričevanja.
V MOMS težko komentiramo dejstvo, da je vlada lani ustavila postopek DPN za hidroelektrarno Hrastje – Mota, predvsem ker niti vlada oziroma investitor v MOMS nikoli nista konkretno predstavila, kakšne pozitivne učinke bi imela hidroelektrarna na gospodarstvo, delovna mesta in razvoj druge infrastrukture na območju občine. Znano je, da je MOMS sopodpisnica sporazuma na podlagi dogovora, da se porečje Mure uvrsti kot biosferno območje na Unescov seznam naravne dediščine. To je bila tudi podlaga za to, da se je projekt biosfere in posledično namakanje mokrišč ob reki Muri uspešno uvrstil v projekt Natura Mura, vreden kar 4,7 milijona evrov. MOMS bo spremljala pozitivne učinke tega projekta na območju porečja Mure tudi v prihodnje.
V Dravskih elektrarnah so po ustavitvi izdelave DPN vlado opozorili, da so za različne aktivnosti v zvezi z murskimi elektrarnami od podelitve koncesije do zdaj vložili že okrog 10 milijonov evrov. Dobra novica iz DEM pa je, da čedalje bolj resno razmišljajo o proizvodnji elektrike iz geotermalne energije. Pred kratkim so objavili, da proučujejo možnosti postavitve dveh poskusnih geotermalnih elektrarn: na stari vrtini Pg-8 v Čentibi hočejo proučiti možnosti proizvodnje elektrike z novo tehnologijo z geotermalno gravitacijsko toplotno cevjo, na najobetavnejši slovenski vrtini Mg-6 v Murski šumi pri Benici pa bi radi postavili poskusno močnejšo binarno geotermalno elektrarno. Geotermalne elektrarne so po mnenju strokovnjakov eden izmed okoljsko najsprejemljivejših načinov proizvodnje električne energije iz obnovljivega vira, ki je na voljo nepretrgoma ne glede na vremenske okoliščine, letne čase ali količine padavin.
