Po četrtkovem razkritju skritih posnetkov z ene izmed slovenskih farm kokoši nesnic je uprava za varno hrano odredila izredni nadzor, pri čemer je postopek še v teku. Na ministrstvu za kmetijstvo ob tem zagovarjajo opustitev reje živali v kletkah, a menijo, da mora biti prehod postopen. Cilj je uvedba reje brez kletk najpozneje z letom 2028.

Skrivaj narejene posnetke Društva AETP z ene izmed slovenskih farm kokoši nesnic, katere lastnik je pomemben dobavitelj javnim zavodom, so razkrili na oddaji Tarča na Televiziji Slovenija. Na posnetkih so močno nagnetene kokoši z golimi vratovi, neodstranjeni glodavci, npr. miši, trupla v različnih fazah razkroja, na enem izmed trupel so znesena jajca, kokoši stojijo na žičnati mreži, na površinah pa so vidne tudi debele plasti prahu.

Na kmetiji pravijo, da so tarča aktivistov

Razkrito je bilo, da naj bi šlo za pomursko Kmetijo Kaučič, ki je v odzivu navedla, da so bili posnetki zmontirani in računalniško obdelani, ter strogo zavrnila očitke o neprimernem ravnanju z živalmi. Trdijo, da na posnetkih ni mogoče potrditi, da gre za njihove objekte: "Če ste dobro pogledali, je bila ena poginula kokoš slikana iz treh zornih kotov. In iz samih posnetkov, ni razvidno, da bi to naj bil naš hlev, zato vsako takšno blatenje našega imena in ravnanja z živalmi strogo zavračamo."

Današnji nenapovedan inšpekcijski nadzor je po njihovih besedah pokazal, da je stanje v njihovem hlevu ustrezno, saj so našli le dve poginuli kokoši in dve bolni, kar je normalno glede na velikost reje s 12.000 kokošmi.

Kmetija opozarja, da so postali tarča aktivistov, ki si prizadevajo za ukinitev reje v obogatenih kletkah, čeprav je ta reja dovoljena v Sloveniji in EU ter naj bi bila manj tvegana za prenos okužb, kot je salmonela. Ukinitev bi po njihovem mnenju dodatno zmanjšala slovensko samooskrbo in povečala uvoz jajc iz držav, kot je Ukrajina. Kaučičevi poudarjajo dolgoletno tradicijo družinske reje in zagotavljajo, da ravnajo skladno z zakoni ter z največjo skrbnostjo do živali.

Na koncu izražajo občutek prevaranosti in izkoriščanja v celotni situaciji ter upajo, da se podobno ne bo zgodilo drugim rejcem. Njihova uradna izjava vključuje tudi zapisnik inšpekcijskega nadzora, ki potrjuje, da so bile razmere v njihovem hlevu ustrezne.

Ministrstvo za opustitev reje živali v kletkah

Društvo AETP, ki je lani zagnalo kampanjo Slovenija proti kletkam za opustitev reje kokoši nesnic in svinj v kletkah, je danes zato znova pozvalo k prepovedi baterijske reje. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so poudarili, da zagovarjajo opustitev reje živali v kletkah, zato si prizadevajo, da bi v najkrajšem možnem času pripravili vse potrebno za postopen prehod na rejo brez kletk, a mora prehod na rejo brez kletk upoštevati dejavnike, ki med drugim vplivajo tudi na samooskrbo.

"V zadnjem letu so bili že opravljeni konkretni koraki za spremembo zakonodaje. Kdaj bo pravilo o reji brez kletk stopilo v veljavo, pa je odvisno predvsem od pogovorov z vsemi deležniki in zagotovitvijo finančnih sredstev za ta prehod. Cilj je, da v Sloveniji ne bi bilo več reje živali v kletkah po letu 2028," so na ministrstvu izpostavili v sporočilu za javnost. Živali so čuteča živa bitja, zato moramo to zavedanje prenesti iz zakonodaje v prakso, so jasni.

Potrdili, da so izvedli nadzor na kmetiji

Kot so pojasnili, je po videnem v oddaji Tarča uprava za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin že odredila izredni nadzor. "Nadzor na farmi se torej danes že izvaja, postopek še ni zaključen in je v teku. Nadaljnji ukrepi bodo sprejeti na podlagi rezultatov pregleda," so pojasnili.

V zadnjih petih letih je uprava za varno hrano na tej kmetiji sicer izvedla več nadzorov v zvezi z zaščito živali kokoši nesnic ter monitoringa in nadzora salmonel v jati. "Nadzori v letih 2021 in 2023 v zvezi z zaščito kokoši nesnic so bili izvedeni in neskladja niso bila zaznana. Neskladja pa so bila zaznana v zvezi z zagotavljanjem biovarnosti in zagotavljanjem zadostnega obsega dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije. Za ugotovljena neskladja so bili odrejeni ukrepi, ki jih je zavezanec izvedel," so pojasnili na ministrstvu.

Ob tem so spomnili, da so v obstoječem programskem obdobju skupne kmetijske politike že na voljo finančne vzpodbude rejcem, ki redijo živali nad dovoljenimi zakonskimi standardi. Gre za sofinanciranje investicij za prenovo obratov z namenom vpeljave boljših pogojev reje in direktna sredstva, ki jih lahko dobijo rejci za upoštevanje nadstandardov v reji.