Najnovejša javnomnenjska raziskava Vox populi, ki jo je agencija Ninamedia izvedla za časnik Dnevnik med 7. in 9. julijem na vzorcu 700 anketirancev, razkriva zanimive trende glede podpore vladi, političnim strankam in mnenja o članstvu Slovenije v zvezi NATO.
Krepitev podpore vladi in priljubljenost političnih osebnosti
Anketa Vox populi za časnik Dnevnik je pokazala, da delo vlade kot uspešno ocenjuje 39,1 odstotka vprašanih, kar je največ po oktobru 2023. Na vrhu lestvice priljubljenosti ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar. Med strankami vodi SDS s 23,4 odstotka podpore, sledi Svoboda s 15,9 odstotka, obe z nekoliko nižjo podporo kot junija.
Če bi bile volitve v nedeljo, bi največ glasov prejela SDS, saj se je zanjo opredelilo 23,4 odstotka vprašanih (junija 25,3 odstotka). Sledijo Svoboda s 15,9 odstotka podpore (junija 18,1 odstotka), SD s 7,1 odstotka (junija sedem odstotkov), Levica s 4,9 odstotka (junija 5,3 odstotka), NSi s 4,9 odstotka (junija s 5,1), Demokrati s 3,4 odstotka (junija 7,9 odstotka), Vesna z 0,3 odstotka (junija 2,4 odstotka) in SLS z 0,3 odstotka (junija en odstotek).
Tokrat je bilo neopredeljenih volivcev več kot pretekli mesec, in sicer 30,1 odstotka vprašanih (junija 19,3 odstotka), 5,7 odstotka se volitev v DZ ne bi udeležilo (junija 2,7 odstotka). Da bi volili druge stranke, so odgovorili štirje odstotki vprašanih, med njimi pa so našteli Piratsko stranko, stranko Vladimirja Prebiliča, stranko Resni.ca, SNS, Fokus, stranko Mi, socialisti in Zelene Slovenije.
Ob upoštevanju glasov opredeljenih anketirancev bi po navedbah Dnevnika 35 poslanskih mest dobila SDS, Svoboda 24, SD 10, Levica in NSi po sedem, pet poslanskih sedežev pa bi dobili tudi Demokrati Anžeta Logarja.
Najboljši rezultat Golobove vlade od oktobra 2023
Delo vlade Roberta Goloba je kot uspešno ocenilo 39,1 odstotka vprašanih, kot neuspešno pa 56,3 odstotka, neopredeljenih je 4,6 odstotka vprašanih. Kot navaja Dnevnik, je to najboljši rezultat Golobove vlade od oktobra 2023.
Na lestvici priljubljenosti politikov prvo mesto ohranja predsednica republike Nataša Pirc Musar, sledijo ji gospodarski minister in predsednik SD Matjaž Han, evropski poslanec Vladimir Prebilič, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič ter predsednik stranke Demokrati Anže Logar. Predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob je na osmem mestu. 11. mesto je zasedel predsednik SDS Janez Janša, predsednik NSi Matej Tonin je na 16., koordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko pa je na 20. mestu.
Visoka podpora članstvu v zvezi NATO in zavračanje referendumov
S članstvom Slovenije v zvezi Nato po javnomnenjski anketi Vox populi za časnik Dnevnik soglaša 74,3 odstotka vprašanih. Pri tem 72,3 odstotka vprašanih meni, da posvetovalni referendum o nadaljnjem članstvu v Natu ni potreben. Prav tako 65,7 odstotka vprašanih meni, da ni potreben posvetovalni referendum o povečanju izdatkov za obrambo.
V anketi julija letos je 74,3 odstotka vseh vprašanih odgovorilo, da soglašajo s članstvom v Natu, 18,9 odstotka pa ne soglaša. V primerjavi z anketami, izvedenimi v marcu 2022 in januarju 2020 je podpora članstvu v zvezi Nato zrasla. Marca 2022 je s članstvom soglašalo 63,2 odstotka vprašanih, 23,3 odstotka pa ne. Januarja 2020 je s članstvom soglašalo 68,5 odstotka vprašanih, 21,8 odstotka pa je temu nasprotovalo. Število neopredeljenih je bilo letos najnižje, in sicer 6,9 odstotka, leta 2022 je bilo neopredeljenih 13,4 odstotka, leta 2020 pa 9,7 odstotka.
Posvetovalnemu referendumu o članstvu v zvezi Nato nasprotuje 72,3 odstotka vprašanih, za jih je bilo 24,3 odstotka, neopredeljenih je 3,4 odstotka vprašanih. Z razpisom posvetovalnega referenduma o povečanju sredstev za obrambo se strinja 31,1 odstotka vprašanih, nasprotuje mu 65,7 odstotka, 3,1 odstotka pa je neopredeljenih.
Precej bolj razdeljeno pa je javno mnenje pri predlogu referendumskega vprašanja Levice. S povečevanjem obrambnih izdatkov tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP na leto, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov, se strinja 49,7 odstotka vprašanih, nasprotuje pa 41,7 odstotka. Neopredeljenih je 8,6 odstotka vprašanih.
