Ob objavi datuma parlamentarnih volitev – te bodo 22. marca – je vlada na spletu predstavila pregled dosežkov v iztekajočem se mandatu. Ocenila je, da so mandat zaznamovale številne krize. »Komaj smo ušli epidemiji covida, že so sledile energetska in inflacijska kriza, naravne nesreče ter geopolitični pretresi,« so zapisali.

Kljub krizam ohranili gospodarsko rast

Vlada poudarja, da je Slovenija v teh razmerah ohranila pozitivno gospodarsko rast, bonitetne ocene pa so ostale stabilne in ugodne. Okrepili naj bi socialno varnost ter začeli izvajati stanovanjske, pokojninske, zdravstvene in druge strukturne reforme. »Pomembni koraki so bili narejeni naprej,« so zapisali.

Pokojninska reforma: »Ujeli zadnji trenutek«

Kot enega ključnih dosežkov so izpostavili sprejetje pokojninske reforme, ki začne veljati 1. januarja. Po njihovih navedbah naj bi bila reforma še vedno prijazna do ljudi, njen sprejem pa je bil pogoj za črpanje sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost. Pozdravili naj bi jo tudi Evropska komisija in bonitetne agencije.

Prenova plačnega sistema in podpora gospodarstvu

Med pomembnejše ukrepe vlada uvršča najobsežnejšo prenovo plačnega sistema javnega sektorja ter ukrepe za ohranjanje visoke zaposlenosti. Gospodarstvu naj bi v mandatu namenila več kot milijardo evrov pomoči, med drugim s shemo skrajšanega delovnega časa, ponovno aktivirano ta mesec.

Investicije v šolstvo, študijsko pomoč in stanovanja

Vlada navaja začetek gradnje novih stanovanj ter 67 milijonov evrov investicij v srednje šole in dijaške domove. Za okrepitev študijske pomoči naj bi namenila 160 milijonov evrov. Ključni cilj prenove šolskega okolja je posodobitev učnih vsebin in kompetenc.

Napredek v znanosti in tehnologiji

Slovenija je v mandatu postala članica Cerna in Evropske vesoljske agencije, domači strokovnjaki pa razvijajo novo gensko zdravilo. Začeli so razvoj superračunalnika in vzpostavili kompetenčni center za umetno inteligenco. Prvič je znanost dobila dolgoročno financiranje, uvedli pa so tudi dan znanosti.

Zdravstvo: krajše čakalne dobe in več infrastrukture

Po vladnih podatkih se čakalne dobe krajšajo na več ključnih področjih medicine, 7,5 odstotka več ljudi pa naj bi ponovno dobilo osebnega zdravnika. V izvajanju je več kot 60 infrastrukturnih projektov, vrednih več kot 800 milijonov evrov. »Javno zdravstvo bomo še naprej krepili,« so zapisali.

Dolgotrajna oskrba: kompleksen začetek

Pri vzpostavitvi sistema dolgotrajne oskrbe priznavajo začetne težave, a vztrajajo, da je smer prava: zagotoviti dostopno in kakovostno oskrbo starejših ter ljudi, ki potrebujejo pomoč.

Obnova po poplavah in krepitev odpornosti

Vlada je poudarila tudi ukrepe po največjih poplavah v zgodovini države. Do 25. julija 2025 je bilo izplačanih že 1,18 milijarde evrov. Obnova naj ne bi bila usmerjena le v sanacijo, temveč predvsem v povečanje odpornosti in varnega bivanja prebivalcev.

Kljub kritikam prestali vse interpelacije

Vlada je bila tarča številnih kritik opozicije in se soočila z dvema interpelacijama celotne vlade ter 14 interpelacijami ministrov – vse je preživela.