Premier Robert Golob je v torek vabljen na zaslišanje pred preiskovalno komisijo DZ, ki se ukvarja z gradnjo kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani. Ali se bo vabilu odzval, še ni jasno, se bosta pa po informacijah STA zaslišanja udeležila minister za naravne vire in prostor Jože Novak in državna sekretarka na ministrstvu za okolje Tina Sršen.

Med pričami, vabljenimi pred preiskovalno komisijo DZ o kanalu C0, tudi Golob in Novak

Prihodnji teden so predvidene kar tri seje preiskovalne komisije DZ, ki ugotavlja domnevne zlorabe in nezakonitosti pri gradnji kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani. Potem ko je komisija sredi decembra zaslišala ljubljanskega župana Zorana Jankovića, je v torek med vabljenimi pričami predsednik vlade Robert Golob. Na zaslišanje sta vabljena tudi minister za naravne vire in prostor Jože Novak in državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Sršen. Slednja se bosta zaslišanja udeležila, so za STA potrdili na omenjenih ministrstvih.

V četrtek se bodo člani komisije sestali ponovno. Na zaslišanje sta vabljena tudi nekdanji načelnik ljubljanske upravne enote Bojan Babič in vršilka dolžnosti načelnice Upravne enote Ljubljana Andreja Erjavec, ki naj bi po poročanju oddaje Televizije Slovenija Tarča nezakonito vplivala na upravne postopke. Vabljen je še odvetnik Klemen Golob, ki je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja zastopal nekatere lastnike zemljišč, ki projektu nasprotujejo.

Komisija ugotavlja politično odgovornost in drugo odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma političnega vmešavanja v gradnjo javnega povezovalnega kanala C0 na območju vodonosnika Ljubljanskega polja in zaradi suma, da so oziroma so bili postopki pri tem vodeni nepregledno, nezakonito in z izigravanjem zakonodaje. Kanal C0 bo povezal kanalizacijska sistema Medvod in Vodic z osrednjo ljubljansko čistilno napravo ter je del 111 milijonov evrov vrednega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljansko polje, za katerega je Slovenija prejela tudi evropska sredstva.

DS o spremembah poslovnika in zapiranju Premogovnika Velenje

Državni svetniki se bodo v sredo sestali na seji, na kateri bodo obravnavali spremembe poslovnika DS. Po predlogu bi spremembe ponovno vnesle določbo o volitvah predsednika in podpredsednika ob polovici mandata državnega sveta, kot je to veljalo do leta 2020. Predlagajo tudi, da bi DS vsako zasedanje začel z državno himno.

Državni svetniki bodo med drugim razpravljali o zakonski podlagi za zapiranje Premogovnika Velenje in prestrukturiranje Savinjsko-Šaleške premogovne regije. Predlog zakona za zapiranje Premogovnika Velenje omogoča vzporedno proizvodnjo premoga in zapiralna dela do leta 2033, nato pa je predvideno izvajanje izključno zapiralnih del, ki bodo trajala do leta 2045. Za zapiranje edinega še delujočega slovenskega premogovnika je predviden finančni okvir 1,13 milijarde evrov iz državnega proračuna.

Zakon o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-Šaleško premogovne regije pa predvideva ukrepe prestrukturiranja na področju gospodarstva, energetike, okolja in socialne kohezivnosti. Te sicer že potekajo, financirajo pa se tudi iz sklada za pravični prehod EU.

Državni svetniki bodo obravnavali tudi predlog zakona o zdravstveni negi in babištvu, ki prvič celovito in sistemsko ureja vse vidike izvajanja zdravstvene nege in babištva. Med drugim ureja sistem licenc in specializacij ter register zdravstvenih delavcev v dejavnosti zdravstvene nege in babištva.

Odbor za kulturo o predlogu zakona o STA

Odbor za kulturo bo v sredo obravnaval predlog zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA), ki na novo določa obseg, financiranje, upravljanje in vsebino gospodarske javne službe informiranja, ki jo izvaja STA. Po predlogu bi vanjo po novem sodilo tudi izvajanje javne medijske storitve tiskovne agencije v slovenskem in angleškem jeziku za potrebe izdajateljev medijev in drugih naročnikov.

Vlada je predlog zakona s popravki ministrske ekipe sredi decembra posredovala v DZ. Z zakonom želi okrepiti finančno in institucionalno neodvisnost STA. Ministrica Vrečko je ocenila, da bo STA z zakonom "v varnih rokah" in nanjo ne bo več možno izvajati pritiskov, kot jih je bila deležna v preteklosti, tudi z zamrznitvijo financiranja.