Na poslansko vprašanje poslanca Levice Milana Jakopoviča, ali vlada pripravlja pravni okvir za uvedbo možnosti skrajšanega delovnika ob ohranitvi plač in prispevkov še pred parlamentarnimi volitvami, je predsednik vlade Robert Golob odgovoril, da v tem mandatu to ne bo izvedljivo.
Zakaj je krajši delovnik trenutno nerealna možnost?
Po besedah premierja je skrajšan delovnik že bil predmet pogajanj v letu 2022 in 2023, vendar so bila le ta neuspešna. Po njegovih besedah je treba možnost skrajšanega delovnika uskladiti na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), ob tem pa verjame, da bo minister za delo Luka Mesec v prihodnjih mesecih znal uspešno zagovarjati to idejo. Spreminjanje zakonodaje tri ali pa pet mesecev pred volitvami in mimo socialnega dialoga, ne bi bilo smiselno, saj je tak predlog težko spraviti čez ESS v tako kratkem času.
Kakšno je njegovo mnenje o skrajšanem delovniku?
Premier je mnenja, da je potrebno učinke skrajšanega delovnika temeljito analizirati, o tem pa javno spregovoriti, tudi o posledicah za javne blagajne, predvsem pokojninsko in zdravstveno.
"Če bomo šli kadarkoli s tem vprašanjem naprej, je tudi moje priporočilo, da se najprej pripravi podlage za pilotno uvedbo. Tako delajo tiste države, ki o tem resno razmišljajo. Tega se ne naredi čez noč, ampak se najprej testira v konkretnih realnih situacijah," je opozoril.
Ali lahko podjetja uvedejo skrajšan delovnik?
Golob je izpostavil še, da imajo podjetja, ki so skrajšanemu delavniku zares naklonjena, že danes različne možnosti za njegovo testiranje, saj obstajajo take in drugačne oblike dela, ki niso vedno vezane samo na prisotnost na konkretni lokaciji in se lahko tudi na ta način količino ur dejansko kontrolira na druge načine.
Premier je še dodal, da so zanj bolj pomembni rezultati delavca kot pa število ur, ki jih je opravil na delovnem mestu.
