V pismu o nameri je slovenska vlada s partnerji pripravila tudi brošuro s predlogom treh tras, ki so jih danes predstavili direktorju francoske pentlje.
V brošuri so prvo etapo predvideli od Novega mesta do Ljubljane, po profilu pa bi bila namenjena sprinterjem. Druga, bolj razgibana, bi kolesarje peljala od Nove Gorice do Portoroža, medtem ko naj bi bil v tretji z začetkom v Kranju cilj na Vršiču.
Premier Golob je danes v Mantes-la-Villu še enkrat poudaril, da se mora država pokloniti sedanjim zvezdnikom, ki so Slovenijo v tekmovalnem smislu postavili ob bok največjim v tem športu.
Za start leta 2029 naj bi kandidirala tudi Češka
Kar se tiče samega starta, je bilo govora o letu 2029, a je Slovenija pripravljena organizirati start tudi kasneje. Za zdaj je po Golobovih besedah start pripravljena organizirati tudi Češka, a Francozi dodajajo, da bi lahko traso leta 2029 začeli tudi doma.
"Beseda je na sestanku tekla o marsičem. Predstavili smo tudi brošuro, kje bi bile lahko trase. Navdušeni so bili nad tem, kako smo že pripravljeni na celoten projekt in prepričan sem, da bomo našli skupen jezik in da bo do realizacije tudi prišlo," je bil v izjavi za slovenske medije na startu današnje etape prepričan premier Golob.
Slovenska delegacija se je na sestanku z organizacijskim odborom Toura pogovarjala o pogojih in drugih podrobnostih ob predaji pisma, Golob pa je izpostavil večkratni finančni učinek izvedbe tovrstnega dogodka.
"Po vseh izkušnjah sodeč se je izkazalo, da se vsak vložen evro povrne petkrat ali večkrat. Prepričan sem, da bo to v Sloveniji še bolj izrazito. Slovenija je kolesarska nacija in vem, da bo zaradi tega tak projekt dejansko prepoznavnost Slovenije zelo dvignil in svetu pokazal lepote naše države," je o učinkih razpredal slovenski premier.
Organizacija 3 dnevnega dogajanja bi stal med 10 in 12 milijonov
Projekt organizacije tridnevnega začetka dirke po Franciji bi po besedah državnega sekretarja v kabinetu premierja Jureta Lebna lahko stal med 10 in 12 milijonov evrov.
Start Toura z nekaj etapami oziroma tako imenovani Grand depart je doslej 26-krat potekal v tujini, nazadnje lani v Firencah. Slovenija bi ob morebitni vlogi gostiteljice postala 12. tuja država s startom Toura.
Dirko po Franciji vsako leto spremljajo gledalci v več kot 190 državah, ob progi pa si dirko v živo v treh tednih ogleda tudi do 12 milijonov ljudi.
Visok delež gledalcev tudi v Sloveniji
Tudi v Sloveniji je delež gledalcev izjemno visok. "Organizatorji so nam dejali, da je delež gledalcev, ki spremlja Tour v Sloveniji, višji kot na primer v Belgiji. To pomeni, da smo takoj za Francozi druga najbolj zagrizena kolesarska nacija, kar je seveda glede na uspehe naših kolesarjev v zadnjih letih logično," je velik vpliv slovenskih pristašev kolesarstva izpostavil Golob.
Številni bodo tako prek televizijskih ekranov kot na ulicah Pariza zvečer spremljali najboljše kolesarje še v zadnji etapi 112. izdaje Toura.
"Seveda smo se pogovarjali tudi o današnji zadnji etapi, za katero si vsi želimo, da bi bila prava, a hkrati, da ne bi tvegali, ker je prizorišče na Montmartru lahko zaradi ozkih cest in samih tlakovanih odsekov nevarno," je še današnji etapi nekaj besed namenil premier.
Ta si bo zvečer ogledal tudi konec današnje etape, po kateri bo ob odsotnosti nepredvidljivih okoliščin četrto skupno zmago po letih 2020, 2021 in 2024 slavil slovenski as Tadej Pogačar.
