Predsednik vlade Robert Golob bo pismo o nameri za organizacijo začetka kolesarske dirke po Franciji v Sloveniji leta 2029 predal direktorju francoske pentlje Christianu Prudhommeju na zadnji dan letošnje dirke. Vlada je ob tem s partnerji pripravila predlog treh tras, ki med drugim vključuje cilj ene izmed tras na Vršiču.

''Zdaj gre zares,'' je uvodoma povedal premier dr. Golob in dodal, da ta projekt posvečamo generaciji, ki prihaja. ''Želimo si, da bo svoj trud, svoje ambicije, svojo motivacijo črpala ravno iz tega, da si Slovenija kot država upa in sme sanjati največje sanje. Zato sem ponosen, da smo po več mesecih priprav včeraj na vladi potrdili tudi uradno namero, ki jo bom čez dober teden tudi sam predal organizatorjem dirke po Franciji, da bi bila Slovenija gostiteljica velikega starta dirke po Franciji v letu 2029,'' je povedal premier.

Velika priložnost za slovenski turizem in gospodarstvo

Organizacija Velikega starta Toura je izjemna priložnost za slovensko kolesarstvo in tudi za njeno gospodarstvo ter turizem, je ocenil premier na današnjem druženju z novinarji. Ta je sledil četrtkovi seji vlade, na kateri je sprejela pismo o nameri.

Poklon mladim kolesarjem in sedanji generaciji asov

Vlada projekt posveča predvsem generaciji mladih kolesarjev v Sloveniji, je danes dejal Golob in dodal, da pa je "dolžna to storiti tudi zaradi izidov sedanje generacije slovenskih kolesarjev". Projekt podpirajo vsi trije najboljši slovenski kolesarji ta čas: Tadej Pogačar, Primož Roglič in Matej Mohorič.

Slovenija se želi postaviti ob bok največjim organizatorjem

Slovenija si želi po besedah Goloba in tudi predsednika Kolesarske zveze Slovenije Pavla Marđonovića ter direktorja dirke po Sloveniji Bogdana Finka pokazati s svojimi lepotami in znanjem pri organizaciji največjih športnih dogodkov. "Želimo pokazati tudi našo samozavest in se postaviti ob bok največjim organizatorjem športnih dogodkov na svetu," je dejal Golob. Kot je ob tem poudaril Marđonović, je dirka po Franciji največji kolesarski dogodek na svetu ob svetovnem prvenstvu. "Gostovanje Toura v Sloveniji bo poklon klubom, trenerjem, kolesarskim delavcem ter vsem ljubiteljem kolesarstva, ki so v več kot stoletni tradiciji tega športa v Sloveniji pomagali graditi ta šport."

Pričakovani ekonomski učinki in stroški projekta

Projekt organizacije tridnevnega začetka dirke po Franciji bo po besedah državnega sekretarja v kabinetu premierja Jureta Lebna stal med 10 in 12 milijonov evrov. "Glede na podobne dogodke v tujini je za vsak vloženi evro skozi gospodarstvo in turizem povrnjenih sedem evrov," je predstavil pričakovane ekonomske učinke projekta. Ob tem je Leben potrdil, da je vlada že izvedla preliminarne pogovore s predstavniki Toura, v sami pripravi izhodišč pa je upoštevala nekatere njihove želje, tudi to, da bi bil cilj ene izmed etap na Vršiču.

Predlogi tras ostajajo skrivnost do pogovorov

"Ob pismu bo tudi predlog treh tras," je dejal Leben, ki dodatne podrobnosti glede poteka tras ni želel razkriti, dokler se z njimi ne seznanijo organizatorji Toura. "O vseh pogojih in drugih podrobnostih izvedbe se bomo z organizatorji začeli pogovarjati po predaji pisma o nameri 27. julija."

Kandidatura za leto 2029

Kot je ob tem dodal Marđonović, je kandidatura zastavljena za leto 2029, ki je prvo zaenkrat še na voljo, ob tem pa je Slovenija v skrajnem primeru pripravljena gostiti dirko tudi dve leti kasneje. Marđonović sicer ni seznanjen, da bi se kdo drug potegoval za organizacijo Velikega starta Toura leta 2029, a je dodal, da je še možno, da se kdo pojavi.

Globalni doseg dirke po Franciji

Dirko po Franciji vsako leto spremlja gledalstvo v več kot 190 državah, ob progi pa si dirko v živo ogleda tudi do 12 milijonov ljudi. Doslej se je Tour 26-krat začel v tujini, prvič leta 1954 v Amsterdamu na Nizozemskem. Tudi v naslednjih dveh letih bo start zunaj Francije. Najprej leta 2026 v Barceloni, leto kasneje pa v Edinburghu v Veliki Britaniji, še piše STA.

Več novic lahko preberete tudi na slo24.si.