Socialni partnerji danes še ne bodo podpisali dogovora o predlogu pokojninske novele, kot je bilo napovedano, so za STA povedali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Minister za delo Luka Mesec je v današnji izjavi za javnost podpis napovedal za sredo.

Kje se je zalomilo?

Podpis je bil prejšnji teden po uspešno zaključenih pogajanjih o prenovi pokojninskega sistema predviden za danes, a so danes vlada in socialni partnerji še usklajevali zadnje podrobnosti. Na skoraj štiriurni seji so usklajevali 12 točk dogovora. O vsebini Mesec ni želel govoriti, je pa pojasnil, da so se glede prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dogovorili, da se te lahko spreminjajo le ob soglasju socialnih partnerjev, da torej ni "enostranskih posegov".

Po neuradnih informacijah Dnevnika delodajalci namreč danes niso želeli podpisati, da se v zameno za to, ker ne pristanejo na izenačitev prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, odpovedujejo problematiziranju višine prispevka za dolgotrajno oskrbo. Sindikati so medtem pri tem vztrajali, je poročal časnik.

Današnji kompromis, ki so ga dosegli s sindikati in delodajalci, je Mesec označil za "velikega in težkega". Zato so pogajalsko mizo vsi - sindikati, delodajalci in predstavniki vlade - zapustili s stisnjenimi zobmi. Ob tem pa so sindikati in delodajalci nase prevzeli odgovornost, da bodo znotraj svojih organov organizacij ubranili izpogajano.

Socialni partnerji imajo tako danes in v torek čas, da razpravo o današnjem predlogu dogovora opravijo tudi na svojih organih. Nato pa je v sredo dopoldne predviden podpis dogovora, začetek javne razprave o predlogu novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter novinarska konferenca. Na njej bodo predstavniki vlade, sindikatov in delodajalcev javnosti predstavili izpogajane rešitve.

Kaj še vsebuje pokojninska novela?

Po neuradnem predlogu pokojninske novele, ki ga je prejšnji teden pripravila pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta in ga je pridobila STA, naj bi se zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala, tako da bi od leta 2035 naprej za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa znašala 62 let, ne pa več 60 let kot zdaj. Za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa bi znašala 67 let, ne pa več 65 let kot zdaj.

Obdobje za izračun pokojninske osnove naj bi se od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa naj bi vključevalo 40 let zavarovanja, pri čemer bi pet najmanj ugodnih let za zavarovanca izločili.

Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe naj bi se z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 postopno zviševal, od leta 2035 pa znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin naj bi medtem vse bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in vse manj rast plač. Uvedli pa bi tudi božičnico, ki naj bi bila prvič izplačana že novembra letos.

STA