Ob spominskem obeležju pri Treh žebljih na Osankarici je potekala slovesnost ob 83. obletnici padca Pohorskega bataljona. Slavnostni govornik, premier Robert Golob, je poudaril, da nas zgodba bataljona zavezuje k obrambi resnice, pokončni drži in zavračanju sovraštva.
Golob: Svoboda ni samoumevna
Premier je opozoril, da nas dogodki na Osankarici učijo poguma, saj svoboda ni dana sama po sebi. “Zbiramo se zato, ker nas preteklost zavezuje, da ostanemo pokončni in branimo resnico,” je dejal ter izpostavil simbolni pomen ene najbolj tragičnih in svetlih zgodb slovenske zgodovine.
Pomen upora in zgodovinske dediščine
Golob je poudaril, da je padec Pohorskega bataljona pomenil velik udarec odporu na Štajerskem, a je hkrati okrepil voljo do boja. Spomnil je, da smo Slovenci prav s partizanskim uporom postali del protinacističnega zavezništva in soustvarjali svet brez vojn in sovraštva.
Opozorilo pred današnjimi nevarnostmi
V govoru je opozoril na nemirne globalne razmere: konflikte, zatiranja, vojne in genocid v Gazi. Mednarodno pravo izgublja pomen, svet pa vse bolj oblikujejo populistični in avtoritarni voditelji. Po njegovih besedah tudi Evropa ni imuna na porast skrajne desnice, fašizma in naraščajočega nasilja.
“Slovenija je še vedno svoboden liberalni otok, a tudi k nam prihajajo ideologije, ki širijo sovraštvo,” je dodal.
[[image_1_article_84382]]
»Ni vseeno, kdo vodi državo«
Golob je poudaril, da oblast ne sme postati plen, zgodovina ne sme biti potvorjena, prihodnost pa ne sme temeljiti na sovraštvu. Ostre besede je namenil širjenju lažnih novic, uničevanju spomenikov in simbolom sovraštva, ki se pojavljajo tudi danes.
Udeležba predstavnikov države
Slovesnosti se je udeležilo nekaj sto obiskovalcev, med njimi predstavniki države in lokalnih skupnosti. Vence so položili premier ter župani in predstavniki šestih občin, ki sodelujejo pri organizaciji slovesnosti – Maribora, Ruš, Zreč, Oplotnice, Slovenskih Konjic in Slovenske Bistrice.
Zgodovinski spomin na Pohorski bataljon
Pohorski bataljon je bil ustanovljen 11. septembra 1942 in je štel 90 borcev pod poveljstvom Rudolfa Medeta. V začetku januarja 1943 so nemške enote odkrile njihov tabor na Osankarici in 8. januarja bataljon obkolile s približno 2000 vojaki. V boju je življenje izgubilo 69 borcev.
