Svetovna lestvica sreče, po poročilu World Happiness Report, se kljub letnim spremembam le počasi premika. Razvrstitev temelji na triletnem povprečju ocen splošnega zadovoljstva z življenjem, zato kratkoročne krize nanjo vplivajo omejeno. Razkorak med vrhom in dnom ostaja velik, med vodilno Finsko na prvem mestu in Afganistanom na zadnjem mestu je več kot šest točk razlike na lestvici od 0 do 10. Med najbolj srečnimi državami so razlike zelo majhne, v sredini lestvice pa že majhna sprememba povprečne ocene pomeni velik skok ali padec v uvrstitvi.

Skandinavske države na samem vrhu

Na vrhu tudi letos kraljujejo nordijske države v sledečem zaporedju: na prvem mestu je Finska (že osmo leto zapored!), za njo Danska, nato Islandija in Švedska na četrtem mestu. Ob tem pa je opazen dolgoročni evropski premik, med dvajset najbolj srečnih držav v letu 2025 so se uvrstile tri iz srednje in vzhodne Evrope, med njimi tudi Slovenija na 19. mestu, Litva na 16. mestu in Češka na 20. mestu.

Prvič doslej pa se med top 20 najsrečnejših držav na svetu ni uvrstila nobena izmed največjih zahodnih industrijskih sil.

Trend življenja brez otrok

Struktura družin in gospodinjstev se v zadnjih desetletjih precej spreminja, to pa odpira vprašanja o prihodnjih virih blaginje. V zadnjih 50 letih se povprečna velikost gospodinjstev zmanjšuje, predvsem zaradi močnega upada rodnosti. Globalno se je število otrok na žensko skoraj prepolovilo. Sočasno narašča delež enočlanskih gospodinjstev in enostarševskih družin, zlasti mater samohranilk, medtem ko staranje prebivalstva ponekod vodi tudi v več večgeneracijskih gospodinjstev. 

Posebej izpostavljen je tudi trend življenja brez otrok. V državah OECD so pari brez otrok vse pogostejši. V Sloveniji takšni pari predstavljajo približno 15 odstotkov, podobno kot na Poljskem, kar je sicer manj kot v Kanadi ali ZDA, a vseeno kaže na jasno spremembo življenjskih vzorcev. 

Slovenci - srečni in brez otrok

Za Slovenijo ti podatki pomenijo več kot zgolj dobro uvrstitev na lestvici sreče. Kažejo na družbo, ki je razmeroma zadovoljna s svojim življenjem, a se hkrati sooča z razpadanjem tradicionalnih družinskih struktur. Ključno vprašanje prihodnosti tako ni le kako ohraniti visoko raven splošne sreče, temveč kdo bo v prihodnosti nadomeščal socialno oporo, ki jo je nekoč zagotavljala družina.