Poslanec Levice Miha Kordiš in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek sta v DZ vložila novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki so jo pripravili v iniciativi Glas ljudstva in po njihovi oceni jasno ločuje javno in zasebno zdravstvo. V iniciativi so kritični do predloga novele ministrstva za zdravje, ki so ga v ponedeljek poslali v javno razpravo.

Ne motivira zdravnikov, da bi dopoldan naredili več

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo je pripravilo ministrstvo, po navedbah iniciative Glasa ljudstva odstopa od napovedane jasne ločitve javnega in zasebnega zdravstva. Člani in članice vladajoče koalicije so jasno razmejitev javnega in zasebnega zdravstva obljubljali pred volitvami v DZ leta 2022, zapisali pa so jo tudi v koalicijsko pogodbo, so spomnili na današnji novinarski konferenci.

Po njihovih navedbah vladni predlog novele zakona še naprej dovoljuje delo javnih zdravnikov pri koncesionarjih, prepoveduje ga zgolj pri zasebnikih. Koncesionarji prav tako ne nosijo nikakršne odgovornosti za vzdržno delovanje celotnega sistema, so navedli.

Kot glavni problem vladnega predloga novele je član iniciative Dušan Keber izpostavil predvidene podjemne pogodbe. "Ta zakon nikakor ne motivira zdravnikov, da bi dopoldan naredili več, ampak ravno obratno. Tudi to jih stimulira, da bi podaljševali čakalne dobe in da bi se veliko dela prestavilo v popoldansko delo, kjer bodo zdravniki seveda po podjemnih pogodbah dobili znatno več," je dejal. Storitev bo enako, javna blagajna bo morala bistveno več plačati zanje, je prepričan.

Pot v privatizacijo in kadrovsko rušenje javnega zdravstva?

Predlog ministrstva po njihovem prepričanju pomeni pot v privatizacijo in kadrovsko rušenje javnega zdravstva. Zato so predstavili svoj predlog sprememb obstoječega zakona, ki se osredotoča na en sam člen. In sicer bi zdravnik, ki je zaposlen v javnem zavodu, moral najprej odpraviti nedopustno dolge čakalne dobe v svojem zavodu oz. na svojem oddelku, šele nato bi lahko zaprosil za delo v drugem javnem zavodu in tam pomagal skrajševati nedopustno dolge čakalne dobe. "Šele če v nobeni javni bolnišnici v Sloveniji ni nedopustno dolgih čakalnih vrst na njegovem področju, potem lahko zaprosi za dovoljenje za delo pri koncesionarju ali pa celo tudi pri polnem zasebniku," je zakonski predlog predstavil Jaša Jenull.

"Ta zakon za prepoved dvoživk je v tem trenutku edino, kar stoji med pacienti in privatizacijo javnega zdravstvenega sistema," je razlog za svoj podpis pod predlog sprememb zakona pojasnil poslanec Levice Miha Kordiš.

"Mislim, da skorajda ni posameznika, ki se ne bi, ko gre k zdravniku ali pa na neko zdravstveno obravnavo v javni zdravstveni sistem, soočil s tem, da je postavljen v neko čakalno vrsto in da mu ta zdravnik reče, 'če želite priti hitreje, pa pridite popoldne v isto ambulanto k meni, pa boste proti plačilu dobili to zdravstveno storitev'. To ni zgolj anomalija sistema, to je dobesedno propad javnega zdravstva," pa je svoj podpis pojasnila nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek.

V iniciativi si želijo, da bi bile spremembe, ki jih predlagajo, vključene v predlog novele zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo. V tem primeru bodo svoj zakonski predlog umaknili, je napovedal Jenull.

STA