Delavska koalicija, ki z ministrom za delo Luko Mescem ni zbližala stališč glede predloga pokojninske reforme, prav tako pa ji niso prisluhnile poslanske skupine, se pripravlja na vložitev referendumske pobude proti reformi, so napovedali danes. Reforma naj bi bila v DZ sicer po predvidevanjih sprejeta pred parlamentarnimi počitnicami.

"Garali bomo dlje, pokojnine pa bodo še naprej ostajale prenizke"

Delavska koalicija nasprotuje predlogu reforme, ker predvideva kasnejše upokojevanje, nepravičen izračun pokojnin in nižanje vrednosti pokojnin. Pogajalska skupina v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, ki je pripravila predlog, je popustila delodajalcem, delavce pa izigrala, so predstavniki Delavske koalicije povedali na današnji novinarski konferenci na Trgu republike v Ljubljani.

Zaradi nove pokojninske reforme bomo "garali dlje, pokojnine pa bodo še naprej ostajale prenizke", so posvarili. Pokojnine so po njihovih besedah že danes prenizke, delovne obremenitve pa previsoke. Predlog reforme po končanih prehodnih obdobjih dovoljuje upokojitev šele pri starosti 62 let, če ima zavarovanec 40 let delovne dobe, oziroma pri starosti 67 let, če zavarovanec nima 40 let delovne dobe. Medtem pa številni komaj zdržijo do svojega 60. leta starosti, kolikor znaša starostni pogoj ob 40 letih delovne dobe po veljavni ureditvi, so kritični.

Reformo vidijo kot diskriminatorno

Po njihovih besedah bodo morali tako številni delati dlje, kar je nesprejemljivo še zlasti za fizično naporne poklice, kot so gradbeništvo, zdravstvo in industrija. Po trditvah vlade je reforma nujna zaradi podaljševanja življenjske dobe, hkrati pa zamolči, da sta danes tudi družbena blaginja in produktivnost veliko večji kot v času upokojevanja z 58 leti starosti, so poudarili.

Reformo vidijo kot diskriminatorno, saj ne upošteva razlik denimo v težavnosti poklicev, izobrazbenih stopnjah in regiji prebivanja, kar vse vpliva na pričakovano življenjsko dobo.

Pokojnine bodo še nižje?

Nadalje so izračunali, da bodo pokojnine za številne delavce nižje. Pokojnina se bo namreč izračunavala na podlagi daljšega referenčnega obdobja. To zdaj zajema 24 let zavarovanja, medtem ko reforma po končanem prehodnem obdobju predvideva 40 let zavarovanja, pri čemer bo odštetih pet najslabših let. Pokojnine se bodo kljub višjemu odmernemu odstotku izračunavale na manj ugoden način. Še posebej bo to prizadelo prekarne delavce in vse, ki so del svoje poklicne poti preživeli na nižje plačanih delovnih mestih, je izpostavila Lin Jenko iz študentskega društva Iskra.

Ob tem so nezadovoljni, ker se bodo pokojnine po reformi vse slabše usklajevale s plačami. Po 30 letih bo že 80 odstotkov vseh upokojencev imelo pokojnino, ki bo nižja od minimalne plače, je dejal Mile Zukić iz Konference sindikatov zavarovalništva Slovenije. Ta ukrep bo po njegovih navedbah dolgoročno prizadel tako zdajšnje kot prihodnje upokojence.

Realna vrednost pokojnine bo namreč vsako leto nižja, ker bo usklajevanje pokojnin za upokojence manj ugodno kot zdaj. Medtem ko se zdaj pri usklajevanju pokojnin rast plač upošteva v 60 odstotkih in inflacija v 40 odstotkih, bi po predlogu reforme postopno prešli na usklajevanje, ki bi rast plač upoštevalo le v 20 odstotkih, rast inflacije pa kar v 80 odstotkih. Toda plače rastejo hitreje kot inflacija, tako da bo po reformi pokojnina ob upokojitvi znašala 70 odstotkov zavarovančeve plače, čez 20 let pa samo še 50 odstotkov, so nezadovoljni v Delavski koaliciji.

Krepljenje pokojninske blagajne z varčevanjem na upokojencih

Hkrati nasprotujejo temu, da bodo prispevki delodajalcev v pokojninsko blagajno še vedno znašali 8,85 odstotka, prispevki delavcev pa kar 15,5 odstotka, kar je skoraj dvakrat več. "Pokojninska blagajna se tako ne bo krepila z novimi viri kapitala, ampak z varčevanjem na naših hrbtih," so navedli.

Delavska koalicija združuje prek 10.000 delavcev, upokojencev in študentov, so zapisali v gradivu ob današnji novinarski konferenci.

Kaj pravi Mesec?

"Če predlog pokojninske reforme ne bi bil uveljavljen, upokojenci ne bi dobili božičnice, invalidi z novim letom ne bi dobili več kot 20-odstotnega povišanja pokojnin, bodoči upokojenci pa ne 70-odstotne odmere pokojnin," je minister za delo Luka Mesec dejal v izjavi za medije.

Potrdil je, da so se predstavniki ministrstva v minulih tednih dvakrat sestali s predstavniki Delavske koalicije in jim pojasnili, zakaj je reforma potrebna in zakaj mora ohraniti zdajšnjo vsebino, če naj bi pokojninski sistem stabilizirali za prihodnjih 15 ali 20 let. Opozoril je, da je Slovenija med državami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) med prvimi tremi, kjer se prebivalci upokojujejo najmlajši.

Hkrati je spomnil, da je pokojninski sistem v Sloveniji trenutno tako stabilen zlasti zaradi 150.000 tujih delavcev. "Ti plačujejo prispevke, nobeden od njih pa še ne prejema pokojnine. So čisti neto plačniki," je pojasnil. "Če pride gospodarska kriza in se gospodarstvo zamaje, se bo pokojninski sistem brez reforme lahko zelo hitro znašel v krizi". Kaj pomeni delati pokojninsko reformo v krizi, pa je po njegovih navedbah znano iz izkušenj leta 2012, ko je potekala priprava zdaj veljavne reforme.

Pripravljenje reforme med krizo?

Zaradi pobudnikov referenduma po njegovem mnenju obstaja tveganje, da bo treba reformo pripravljati med krizo. "Takrat se bo pa res uresničilo tisto, kar navajajo na spletni strani: poseženo bo denimo v pokojnine, odmere bodo nižje, pokojnine pa bodo izgubljale vrednost," je naštel. Zagotovil je, da bo kot minister za delo naredil vse, da bi se temu scenariju izognili. Upa, da se pobudniki referenduma zavedajo svoje odgovornosti in "da vedo, s čim se igrajo".

Predlog reforme je po njegovem pojasnilu dogovorjen s šestimi od sedmih sindikalnih central. Očitek, da se vlada z delavstvom ni pogovarjala, tako po njegovem prepričanju ne vzdrži. Ob predlogih Delavske koalicije za dopolnila k predlagani reformi pa je poudaril, da je treba na posamezne parametre gledati skupaj, medtem ko Delavska koalicija vidi vsakega posebej.

"Oni bi sprejeli le tisto v reformi, kar je lepo. Kar pa bi prispevalo k vzdržnosti sistema, bi črtali. Ampak takšen sistem ne bi bil vzdržen in bi ga bilo treba čez nekaj let - od dve do pet let - radikalno reformirati, in to na bistveno slabše kot danes. Tako na dolgi rok deluje samo vzdržnost sistema, kar smo z reformo tudi dosegli," je jasen.

Reforma ne podaljšuje delovne dobe

Na očitke Delavske koalicije, da je stranka Levica s pripravljeno reformo prelomila svojo obljubo o nespreminjanju dolžine delovne dobe kot enega od upokojitvenih pogojev, pa je opomnil, da reforma res ne podaljšuje delovne dobe. "40 let ostaja dovolj," je zatrdil. Pač pa se zvišuje starostni pogoj, je dodal. "Glavni razlog za to je, ker se v Sloveniji kasneje vključujemo v trg dela. Povprečna starost človeka, ki se zaposli, je danes 24 let. Hkrati je Slovenija med državami OECD, kjer s trga dela odhajajo najmlajši," je ponovil.

"Če ne bomo podaljševali delovne aktivnosti, bo treba pri pokojninah varčevati ali pa bomo morali ljudi prepričati, da namesto četrtine plače, kolikor danes vsak od nas nameni za pokojnine, prispevajo eno tretjino ali pa 40 odstotkov. A tukaj bodo imeli težave, da se kaj takega dogovorijo z delavci," meni minister.

STA