Na vrhuncu drugega vala epidemije novega koronavirusa na preizkušnji očitno ni le zdravstveni sistem, ampak tudi odnosi med ključnimi ljudmi na Ministrstvu za zdravje. V vrhu resorja, ki ga vodi Tomaž Gantar, naj bi pred pred dnevi počilo. Kot navaja spletni portal Necenzurirano, naj bi vodja Gantarjevega kabineta Rok Petravić, sicer član DeSUS iz Izole, je namreč zaradi mobinga vložil prijavo proti Biserki Simčič, ki v kabinetu velja za ključno ministrovo zaupnico. O tem predhodno ni obvestil Gantarja, zaradi česar naj bi se minister po nekaterih informacijah odločil izbrati novega šefa kabineta.

Po podatkih s spletne strani ministrstva Gantarjev kabinet še vedno vodi Petravić, ki je trenutno bolniško odsoten. Gre le za nekatere napetosti, ki vladajo na ključnem resorju v boju proti epidemiji, v zadnjem času naj bi se tako precej poslabšali odnosi med Gantarjem in državno sekretarko Tino Bregant. Eden od razlogov za to naj bi bili njeni spori z nekdanjo državno sekretarko Jernejo Farkaš Lainščak, ki je v začetku oktobra sama po štirih mesecih zaprosila za razrešitev.

Ali je to minister že storil, uradno ni mogoče izvedeti, prav tako pa tudi ne, kaj so bili konkretni razlogi, zaradi katerih je Petravić prijavil mobing. Po podatkih s spletne strani ministrstva Gantarjev kabinet še vedno vodi Petravić, ki je trenutno bolniško odsoten. Gre le za nekatere napetosti, ki vladajo na ključnem resorju v boju proti epidemiji, v zadnjem času naj bi se tako precej poslabšali odnosi med Gantarjem in državno sekretarko Tino Bregant. Eden od razlogov za to naj bi bili njeni spori z nekdanjo državno sekretarko Jernejo Farkaš Lainščak, ki je v začetku oktobra sama po štirih mesecih zaprosila za razrešitev. Gantar je tako znova ostal le z eno državno sekretarko, saj je konec marca namreč zaradi “osebnih razlogov” odstopil Andrej Možina, nekdanji predsednik zdravniške zbornice.

Nasprotovanje nošenju mask v naravi

Gantar naj bi, kot navaja spletni portal Necenzurirano, Bregantovi očital tudi soliranje pri nekaterih odločitvah in posamezne nastope v javnosti, najbolj zadnjo novinarsko konferenco, na kateri je odkrito zagovarjala nošenje maske tudi na samotnih sprehodih v naravi. “Strinjam se, da so opolnoči, ko se sprehajate sami, okrog vas pa več kilometrov ni nikogar, takšni pomisleki, ampak to je signal, da je nošenje mask smiselno,” je dejala Bregantova, ki je zaradi izjave požela plaz kritik.

V ozadju konfliktov med Gantarjem in Bregantovo naj bi bili boji za obvladovanje resorja, ki kroji zdravstveno politiko, saj naj bi bolj kot za ideološke, šlo za interesne razlike. Znano je, da v SDS že od začetka mandata aktualne vlade niso pretirano zaupali Gantarju, svoj vpliv na ministrstvo so želeli doseči prek Jelke Godec, ki jo je SDS izbrala za državno sekretarko, a jo je Janša kmalu zatem na isti položaj raje imenoval v svoj kabinet, od koder je koordinirala prve nakupe zaščitne opreme.

V ozadju konfliktov med Gantarjem in Bregantovo naj bi bili boji za obvladovanje resorja, ki kroji zdravstveno politiko, saj naj bi bolj kot za ideološke, šlo za interesne razlike. Znano je, da v SDS že od začetka mandata aktualne vlade niso pretirano zaupali Gantarju, svoj vpliv na ministrstvo so želeli doseči prek Jelke Godec, ki jo je SDS izbrala za državno sekretarko, a jo je Janša kmalu zatem na isti položaj raje imenoval v svoj kabinet, od koder je koordinirala prve nakupe zaščitne opreme.

Bregantova je bila pred prihodom na ministrstvo ena najvidnejših predstavnic gibanja Mladi zdravniki, hkrati pa tudi med najostrejšimi kritiki nekdanje zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc, ki ji je očitala “sesuvanje celotnega segmenta zdravnikov koncesionarjev”. Vlado Marjana Šarca je pozivala k “popravi in spremembi delovanja monopolne zavarovalnice Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS)”. To bi vrata na trg odprlo zasebnim zavarovalnicam, za kar se zavzemajo tudi v SDS. Med najglasnejšimi nasprotniki “monopola ZZZS” je bila recimo prav takratna poslanka te stranke Jelka Godec.

Monopol ministrovega prijatelja

Gantarjevo ministrstvo je tako v okviru pogajanj za splošni dogovor predlagalo, da bi morali vsi izvajalci zdravstvenih storitev iti skozi postopek mednarodne presoje kakovosti. Če tega ne bi storili pravočasno, bi izgubili 0,3 odstotka denarja, ki jim ga plačuje ZZZS. Takšen postopek bi lahko vodila le akreditacijska ustanova, ki jo je potrdila Mednarodna zveza za kvaliteta v zdravstveni oskrbi (ISQua).

Več medijev je že pred časom opozorilo, da bi lahko pod takšnimi pogoji akreditacije izvajal le en ponudnik. To je podjetje AACI, ki je v polovičnem lastništvu Dorijana Marušiča, nekdanjega ministra za zdravje in dolgoletnega prijatelja Tomaža Gantarja. Marušičevo podjetje že zdaj akreditira skoraj vse bolnišnice, z novimi določbami pa bi zasedlo celotni trg, saj bi pridobilo dodaten posel z zdravstvenimi domovi, domovi za starejše in tudi zasebniki. V zadnjih šestih letih je od slovenskih bolnišnic za akreditacije prejelo dober milijon evrov. Še slabih 900 tisoč evrov je v tem času prejelo povezano podjetje Inštitut za upravljanje v zdravstvu, ki je v lasti Janeza Ovsenika, ustanovitelja londonskega AACI. V začetku meseca je Gantar umaknil predlog, ki bi omogočil posel Marušičevemu podjetju. Pred tem mu je zdravniška zbornica, ki jo vodi Zdenka Čebašek Travnik, zagrozila s prijavo Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Še naprej ostajajo dvomi, povezani s koristnostjo teh akreditacij.

Priznala napako in se vrnila na ministrstvo

Stična točka med Marušičem in Gantarjem je tudi Biserka Simčič, ki je na ministrstvu skrbela za področje kakovosti v času, ko ga je vodil Marušič, kot navaja spletni portal Necenzurirano. Leta 2012 je za bolnišnice začela veljati določba o akreditaciji bolnišnic. V tem mandatu želijo na ministrstvu ustanoviti še neodvisno agencijo za kakovost in varnost v zdravstvu, ki jo je DeSUS vnesel tudi v koalicijsko pogodbo. To so sprva želeli storiti kar v okviru pogajanj o splošnem dogovoru in ne s pripravo posebnega zakona. Biserko Simčič je nazaj na ministrstvo pripeljal Gantar. Sedem let pred tem, v času Gantarjevega prvega ministrovanja, je na sodišču priznala krivdo za tri kazniva dejanja, povezana z vdiranjem v elektronsko pošto nekdanjih sodelavcev v novomeški bolnišnici in bila obsojena na plačilo 6000 evrov kazni. “Svojo napako je priznala, vseskozi je odlično ocenjena in je prepoznana strokovnjakinja za kakovost in varnost v zdravstvu. Minister Gantar je mnenja, da ni prav, da bi nekdo zaradi ene napake plačeval ceno celo življenje,” so nam že pred časom pojasnili na ministrstvu.

Svojo napako je priznala, vseskozi je odlično ocenjena in je prepoznana strokovnjakinja za kakovost in varnost v zdravstvu. Minister Gantar je mnenja, da ni prav, da bi nekdo zaradi ene napake plačeval ceno celo življenje.

Zdaj v kabinetu skrbi za pomoč pri vodenju strokovnih nalog, projektnih skupin in drugih nalogah. Po pričevanju več virov ima pomemben vpliv na Gantarja, tudi pri kadrovskih odločitvah. Pri uslužbencih naj bi vzbujala strah, o čemer naj bi pričalo več anonimnih pisem. Na ministrstvu niso seznanjeni s tem, da bi posameznim zaposlenim grozila z izgubo službe. “Kolikor nam je znano, večina zaposlenih (z njo, op. a.) nima težav. Prav tako se (Biserka Simčič, op. a.) ne ukvarja s kadrovskimi postopki in nima pooblastil za kadrovske zadeve,” so še dodali.