Vedno več ljudi si želi dodatno zaslužiti z inštrukcijami, prodajo prek spleta ali izdelovanjem domačih izdelkov, vendar zakon jasno določa mejo med občasno dejavnostjo in delom na črno. Ključni kriterij ni višina zaslužka, temveč ali posameznik dejavnost opravlja ponavljajoče in z namenom pridobivanja dohodka.
Kdaj je problem prodaja?
Prodaja osebnega premoženja, kot so oblačila ali predmeti, kupljeni za lastno uporabo, se ne šteje kot opravljanje dejavnosti. Težava nastane, če nekdo izdelke namenoma kupuje ali ustvarja za nadaljnjo prodajo, v tem primeru FURS presoja, da gre za organizirano dejavnost, ki zahteva registracijo.
Kaj pa inštrukcije, fotografiranje, ročna dela?
Pri storitvah, kot so inštrukcije, fotografiranje ali ročna dela, zakon ne dovoljuje trajnega ponujanja brez prijavljene dejavnosti. Če posameznik storitev oglašuje in jo ponuja večkrat, mora dejavnost registrirati, tudi če zneski niso visoki. Enkratna pomoč prijatelju ali sorodniku pa ne šteje kot opravljanje dejavnosti.
Najstrožja pravila veljajo za prodajo hrane
Najstrožja pravila veljajo za prodajo hrane. Peka in prodaja peciva, kruha ali drugih živil brez registracije in sanitarnih pogojev pomeni kršitev. Takšna dejavnost spada pod živilsko zakonodajo, zato je dovoljena le s prijavo in nadzorom pristojnih organov.
Obstaja le ena izjema
Edina izjema je osebno dopolnilno delo, ki omogoča občasno opravljanje določenih dejavnosti brez odprtja podjetja. Takšno delo mora biti prijavljeno pri AJPES, zanj se plača vrednotnica, seznam dovoljenih opravil pa je omejen in ne vključuje prodaje hrane ali večine storitev.
Več lahko preberete na Slo24.si.
Nadzor nad takšnimi dejavnostmi izvajajo tržni, finančni in zdravstveni inšpektorat. Če ugotovijo, da posameznik opravlja delo brez registracije, sledi globa in obračun davčnih obveznosti za nazaj, skupaj z obrestmi.
