Še do 31. marca bo v Dubaju na ogled svetovna razstava Expo 2020, na kateri se predstavlja 192 držav, med njimi tudi Slovenija. Expo naj bi sicer potekal v letu 2020, vendar je bil zaradi koronavirusa prestavljen. Osrednja tema svetovnega sejma so tokrat tehnološki dosežki, prizorišče pa je razdeljeno na tri glavne tematske sklope, in sicer trajnost, mobilnost in priložnosti. Slovenski paviljon v velikosti 1550 kvadratnih metrov , ki ga med drugim krasi velik 3D-model kranjske čebele, je usmerjen v trajnostni razvoj, Slovenija pa se predstavlja kot zelena turistična destinacija, bogata z vodnimi viri.
Letošnjega svetovnega sejma Expo so se udeležili tudi predstavniki družbe Pomurski sejem iz Gornja Radgone. Pomurski sejem letos pripravlja šest sejmov in deset strokovnih ocenjevanj, vrsto dogodkov ter publikacijo o zgodovini sejma. Letošnja Agra bo ob tem praznovala 60-letnico. O obisku svetovne razstave v Dubaju je za naš medij spregovoril izvršni direktor Pomurskega sejma Boris Erjavec.
Zakaj je za družbo Pomurski sejem pomembno, da se seznani z dogajanjem na svetovni razstavi v Dubaju?
Za Pomurski sejem, ki je organizator sejmov in dogodkov, je pomembno, da ve, kaj so trenutno svetovni trendi in cilji ter seveda tudi rešitve oziroma predlogi v posameznih državah. Expo Dubaj je letos imel poudarke na trajnosti, mobilnosti, inovacijah in priložnostih. Seveda se je vsaka država predstavljala s svojimi poudarki. Prvič sem bil na Expo v Milanu leta 2015. Ko enkrat greš na Expo, te hitro navduši, tako da bi šel kar na vsakega. To je dejansko svet v malem.
Med 192 državami ima svoj paviljon tudi Slovenija. Kakšni so bili vtisi ob obisku? Kaj še posebej izstopa?
Ob obisku slovenskega paviljona seveda kot prvo izstopa in očara zunanjost. Fasada je zelena, živa, s prek 40.000 rastlinami. V vročem puščavskem Dubaju je slovenski paviljon prava osvežitev. Je pa res, da ni edini, ki ima veliko rastlin. Poudarek paviljona je na zelenosti Slovenije in na inovativnosti. Glede na to, da večina obiskovalcev pride iz Arabskega sveta, je to vsekakor pravi poudarek in povabi k obisku države. Seveda v paviljonu ne manjkajo čebele. Impresivni je 3D model 100-kratne povečave čebele “krajnske sivke”, ki se vrti v pritličju. Dober je tudi slogan “Bee the future”. Zanimiva sta tudi predstavitvena videa, projecirana v 360 stopinj, prvi na temo naravnih danosti, drugi na inovacijah.
V kolikšni meri so vsebine, predstavljene na slovenskem paviljonu, zastopane na sejemskih dogodkih v Gornji Radgoni?
Na vseh naših sejmih je rdeča nit trajnostna naravnanost, skrb za okolje in naravo. Tem ciljem sledimo na sejmu Megra, kjer je poudarek na trajnostnem gradbeništvu, varčni rabi materialov in rabi naravnih materialov. Na sejmu Lov in ribolov je poudarek na trajnostnem gospodarjenju ter skrbi za naravo in okolje. Na sejmu Naturo poudarjamo zelenost Slovenije in aktivni oddih v naravi. Na sejmu Inpak je prav tako poudarek na trajnostni embalaži in naravnih materialih, ponovni uporabi in recikliranju. Na kmetijsko-živilskem sejmu Agra pa poudarjamo trajnostno kmetovanje, inovacije in nove tehnologije, kratke verige, hrano iz bližine, les in gozd – naše bogastvo, biotsko raznolikost in podnebne spremembe. Na temo zelenih tehnologij in zelenega življenjskega sloga imamo vsaki dve leti tudi sejem Green, ki predstavlja nove tehnologije in dobre primere iz prakse.
Katere ostale države so, na osnovi videnega, pustile največji vtis in zakaj?
Žal nisem uspel videti vseh držav. Zanimivo na Expu je, da so v večini že sami po sebi zanimivi paviljoni po zunanjosti, saj so prave arhitekturne mojstrovine. Žal pa ne pomeni, da je tisti paviljon, ki je lep zunaj, lep in zanimiv z vsebinami tudi v notranjosti. Ker je potrebno pred vsakim paviljonom praviloma čakati, da lahko vstopiš, je človek včasih potem kar razočaran, ko notranjost ne navduši tako kot zunanjost. Kar težko je izpostaviti določene države, saj so skoraj vse posebne. Zame najbolj zanimivi so bili Rusija, Pakistan, Indonezija, Belorusija, Peru in Turkmenistan.
V ospredju sejma so tehnološki dosežki. Kateri izstopajo?
Tehnološki dosežki so vidni na vsakem koraku. Uporabljajo se fotovoltaični paneli, ki se gibajo v smeri sonca, roboti, ki nudijo asistenco obiskovalcem oz. dostavljajo hrano, določeni paviljoni se prilagajajo glede na lego sonca, veliko se uporablja tehnologija projeciranja. Osrednji paviljon na Expu, kupola Al Wasl, vsebuje 250 projektorjev in s tem predstavlja največje projekcijsko platno na svetu. Predstave z droni so tudi del Expa, žal pa jih v času našega obiska niso več izvajali.
Kako se je Dubaj izkazal v vlogi gostiteljev sejma?
Dubaj se je v vlogi gostitelja po mojem mnenju odlično izkazal. Kot prvo, je povezava z metrojem do samega dogodka enostavna, vse je novo in čudovito. Tudi na samem Expu je vse dobro označeno. Ker je Expo ogromen, imajo obiskovalci možnost uporabe manjših taksijev, vlakcev, …, kar jim olajša dolge prehojene poti med samimi paviljoni. Ker je v Dubaju vroče, je poskrbljeno za hojo v senci ter za točke, kjer si je mogoče natočiti vodo. Za vstop je potreben veljavni PCR test, tudi če si cepljen. Pri vstopu podobno kot na letališčih preverijo nahrbtnike in torbe. Na celotnem sejmu je obvezno nošenje maske. Tako da je za varnost res poskrbljeno.
Ste se s katero od sodelujočih držav dogovarjali za konkretno sodelovanje na sejemskih dogodkih v okviru Pomurskega sejma?
Za konkretna dogovarjanja žal ni bilo časa. Je pa to dobra osnova in koristno za pridobivanje idej za konkretne razgovore v prihodnje. Videli smo poudarke posameznih držav in možnosti sodelovanja.
Kako ste sicer doživljali Dubaj, s čim vas je še posebej prepričal?
Dubaj kot mesto predstavlja drug svet. Skozi mesto pelje avtocesta s šestimi oziroma skupaj 12 pasovi. Kot turist si najbolj mobilen s taksiji in metrojem, ki dejansko ni pod zemljo, ampak zunaj oziroma na višini. Iz hotela do Expa je bilo 50 kilometrov, kar potrjuje, kako veliko je mesto. Neverjetne so stolpnice, ki so arhitekturni presežki. V mestu je najvišja stavba na svetu, Burdž Kalifa, ki meri 828 metrov. Verjetno je Dubaj po številu žerjavov na prvem mestu na svetu, saj se neprestano gradi, tako da verjamem, da bo čez nekaj let znova na ogled kaj zanimivega. Ima ogromne nakupovalne centre, kjer so zastopane vse svetovne prestižne znamke. Avtomobilski saloni ponujajo najboljše in najdražje avtomobile. V enem od nakupovalnih centrov je sredi trgovin kar akvarij z morskimi psi, ribami, mečarico, skati, … ter možnostjo potopa med živali. V enem od nakupovalnih središč se nahaja celo smučišče z vlečnico. Dubaj je lastnik edinega hotela s šestimi zvezdicami, ima npr. dva umetna otoka v obliki palme. Dubaj ima ogromne zabaviščne parke, klimatizirane avtobusne postojanke in še marsikaj. Vsa trava in palme so umetno namakani, saj Dubaj obdaja puščava. Skoraj vso hrano uvažajo. Lepo je bilo iti iz mrzlih zimskih razmer na poletne. Žal pa Dubaj nima gozdov, zelenja, svežega zraka, dobre pitne vode in klime, takšne, kot jo imamo v Sloveniji, zato se je bilo prav lepo spet vrniti domov.
Expo ima dolgo tradicijo
Zgodovina svetovnih razstav Expo sega v čas industrijske revolucije, v leto 1851. Za prvo štejemo Veliko razstavo industrijskih izdelkov vseh narodov, ki jo je v Londonu organiziral princ Albert, mož tedanje angleške kraljice Viktorije. Na razstavah, ki so sčasoma postale stalnica, so bili prvič predstavljeni številni industrijski in drugi presežki, med njimi tudi Eifflov stolp, pisalni stroj, telefon ter celo sladoled in hamburgerji. Sodobne svetovne razstave, ki jih sedaj poznamo pod imenom “World Expo” so največji mednarodni dogodki na svetu. Vsako svetovno razstavo, kjer se države predstavljajo s premišljeno zasnovanimi paviljoni, obišče na milijone ljudi.
Čeprav je tematika vsake razstave drugačna, njeno jedro oziroma koncept še vedno sledi prvotni ideji – predstaviti najnovejša dognanja in dosežke na znanstvenem, tehnološkem, ekonomskem in družbenem področju, preusmeriti pozornost k napredku in izobraževanju ter hkrati graditi mostove med državami, organizacijami, podjetji in naprednimi posamezniki iz vsega sveta. Naslednji sejem, ki bo čez štiri leta, bo v japonski Osaki, za Expo 2030 pa se potegujejo Rim, Moskva in južnokorejski Busan.
