Po zadnjih podatkih naj bi ogenj zajel do 150 hektarov površin. Kot je dejal Adamič, bi se požar, če ne bi bilo učinkovitega odziva, pomoči letal za gašenje ter helikopterjev policije in Slovenske vojske, razširil še mnogo bolj. Pojasnil je, da so letala za gašenje velika dodana vrednost, posebej ker gre za neprehoden teren.

Gašenje na samem terenu otežuje tudi velika vročina

Po njegovih besedah pričakujejo pomoč iz zraka do konca vidnega dela dneva, ponoči pa gasilce čaka "mukotrpno" delo, zalivanje požara oz. požarišč. Računajo, da bi širjenje požara lahko ustavili. Se pa zavedajo, da so tudi kritične točke, kjer jim požar lahko uide izpod nadzora. Kot je pojasnil vodja intervencije Simon Vendramin, je odprta še ena večja linija na severni strani Trstelja.

Na terenu je prek 250 gasilcev ter dodatno predstavniki vojske, civilne zaščite, zavoda za gozdove in drugih služb. Pomoč iz zraka sta jim čez dan zagotavljala helikopterja Slovenske vojske in dve letali air tractor ter helikopter policije. Gasilci iz severnoprimorske regije bodo ob pomoči gasilcev z Gorenjske, Notranjske in osrednje Slovenije - skupno naj bi jih bilo na terenu do 350 - ponoči poskušali požar omejiti in ga zaustaviti. Trenutno ni ogrožen noben objekt. Gašenje na samem terenu pa otežuje velika vročina.

 

Trem gasilcem je med gašenjem postalo slabo, a so jih zdravstvene službe ustrezno oskrbele in se že bolje počutijo. Na kraju je tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, ki je v izjavi za javnost ocenil, da je "zadeva sedaj nekoliko pod kontrolo", pri čemer je dodal, da lahko ogenj zaradi vetra in vročine ponovno vzplamti. Tudi zato Poklukar poziva ljudi, naj ne hodijo v bližino požarišč. Stanje je nevarno ne le zaradi samega ognja, ampak tudi zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki so na tem območju posejana še iz prve svetovne vojne. Prav tako je pozval ljudi k strpnosti na cestah, saj bo te dni zaradi prihoda na intervencijo veliko gasilskih in drugih ekip, obenem pa se obeta eden prometno najbolj obremenjenih koncev tedna zaradi dopustov.

Slovenija je letos odpornejša na požare

"Sistem civilne zaščite deluje," je ocenil Poklukar. Meni, da je Slovenija letos odpornejša na požare v primerjavi z letom 2022, še posebno v luči aktivacije novih letal air tractor in novega policijskega helikopterja. Minister za notranje zadeve je tudi v stalnem stiku s predsednikom vlade Robertom Golobom in ga obvešča o aktivnostih policije. Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec je spomnil, da en helikopter slovenske vojske in en helikopter slovenske policije pomagata pri podobnih nalogah v Makedoniji. Ko so se odločali, ali gredo čez vikend na pomoč v Makedonijo, so razmišljali tudi o tem, kaj bo, če se nam zgodi, kar se nam je zgodilo. "Ocena je bila, da so air tractorji tista zmogljivost, ki nam omogoča takojšen in kvalitativno ogromen odziv in sedaj se je to tudi pokazalo in dokazalo. Tudi ta trenutek je ocena na terenu, da potrebe po tem, da bi helikopterja iz Makedonije umikali v Slovenijo, ni. To oceno bomo vsak dan ažurirali," je napovedal. Spomnil je tudi na pomoč, ki jo je Makedonija nudila Sloveniji v lanskih ujmah.

Poveljnik sil Slovenske vojske Boštjan Močnik je dodal, da je bila vojska aktivirana po načrtu Vihra, ta trenutek pa izvaja podporo civilni zaščiti po segmentih logistične podpore, gašenju iz zraka, na razpolago pa imajo tudi več vojakov v pripravljenosti, če se bo izkazala potreba po fizični pomoči na lokacijah gašenja tudi v prihodnje. Minister Poklukar je danes dejal še, da je oddajnik na Trstelju, kjer imajo različne službe telekomunikacijske naprave, zaenkrat zavarovan, ni pa še rešen. Pojasnil je tudi, da slovenska policija šele preiskuje, ali je bil na delu požigalec. Poudaril je, da preiskava še ni zaključena. "Upam, da bo požar čim prej pod nadzorom," je poudaril poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan, ki je še povedal, da je zelo zadovoljen z dosedanjim delom ekip, piše STA.

Pri omejitvi požara sta ključna Air tractorja

Prvič v zgodovini samostojne Slovenije so danes gasili požar z lastnimi namenskimi letali. Air tractorja, ki ju je vlada kupila pred letom dni, sta bila ključna pri omejitvi požara, je ob tem ocenil generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin. Letali sta poleteli že kmalu po dopoldanskem izbruhu ognja, nato pa v manj kot eni uri odvrgli 150 kubičnih metrov vode, ki sta jo zajemali v morju. Trenutno so vsi trije piloti, ki air tractorje upravljajo, iz tujine. V letu dni so sicer že usposobili in izobrazili dva slovenska pilota, ki pa še nimata dovolj ur letenja, da bi lahko samostojno izvajala tako zahtevne operacije. Sta pa na pomožnih sedežih in koordinirata aktivnosti, je dejal Behin.

Pri gašenju pomaga tudi helikopter Slovenske vojske, ki se je operaciji pridružil ob 14.30, delo pa bo točkovno, skupaj z gasilskimi enotami, nadaljeval policijski helikopter. "Takšna je tudi najučinkovitejša gasilska taktika, tako da tukaj gre za šolski primer," je dejal Behin. V obdobju od katastrofalnega požara na Krasu pred dvema letoma so izvedli tudi izobraževanje z Gasilsko zvezo Slovenije in združenjem poklicnih gasilcev za koordinacijo enot na terenu.

Vsako letalo je vodo odvrglo 25-krat po tri kubične metre vode, skupaj sta tako na požarišče odvrgli 150 kubičnih metrov vode v manj kot eni uri po izbruhu požara. To pomeni, da sta air tractorja opravila tisto, za kar sta bila nabavljena, je dejal Behin. Vodo sta zajemala v morju, njun krog pa je trajal približno 10 minut, kar je bistveno pomagalo gasilcem. "Splošna ocena je, da je to pri širjenju požara v tisti prvi fazi naredilo ključni efekt ob gasilcih," je pojasnil. Takšne količine vode so namreč v preteklosti prihajale šele od tri do pet ur po izbruhu požara, danes pa so bile odvržene v pol ure. Letali sta bila v zraku neprekinjeno po tri ure skupaj, nato sta odšli v Portorož po gorivo. Po 22. uri pa se bosta vrnili v bazo na Brniku, kjer ju morajo zaradi uporabe slane vode temeljito oprati.

Gasilci pa bodo na požarišču v vsakem primeru ostali več dni. Najprej morajo varovati in usmerjati razvoj požara, z letali pa bodo zalivali površine in v naslednjih dneh preprečili nadaljnji razvoj požara. "Za jutri smo imeli napovedano prvo vajo prikaza gašenja tukaj v neposredni bližini, na žalost smo morali to narediti danes v polni luči," je še dejal Behin.

[[image_1_article_68261]]

Je vzrok požara res požig?

Kriminalisti in policisti bodo v nadaljevanju opravili tudi ogled kraja in zbirali obvestila glede okoliščin samega požara. Že dopoldne so se namreč pojavile informacije, da je vzrok požara požig. Policija sicer tega za zdaj ne more potrditi, tako je Jušić navedbe zavrnil kot dezinformacije. Kriminalistična preiskava še poteka, ogled kraja bodo lahko opravili šele, ko bodo za to vzpostavljeni pogoji, in šele takrat bodo lahko povedali, ali je šlo za požig. O tem pa bodo potem obvestili tudi javnost.

Podobna ugibanja o požigu so se sicer pojavila tudi ob požaru pred dvema letoma, a je policija ugotovila, da ni šlo za požig. Kot so za STA pojasnili na Generalni policijski upravi, so požari zelo pogosti. Požar pomeni nenadzorovano širjenje ognja v prostoru. Velikokrat naredi materialno škodo in ogroža človeška ter živalska življenja. Požig pa je namerno podtikanje ognja z namenom, da bi ta poškodoval ali uničil stvar.

Policija ima na kraju požara naloge, ki jih narekujejo določila zakona o nalogah in pooblastilih policije in se nanašajo na pomoč pri reševanju življenja ljudi, zavarovanju premoženja in vzpostavitev reda in varnosti v primeru naravnih in drugih nesrečah. Požare in požige pa preiskuje na podlagi 148. člena zakona o kazenskem postopku zaradi podanih razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Pri tem gre lahko za različna kazniva dejanja. V primeru požarov v naravi uporabljajo 314. člen kazenskega zakonika, ki govori o povzročitvi splošne nevarnosti s požarom. "Vendar je potrebno za izpolnitev pogojev za obstoj suma storitve kaznivega dejanja dokazati, da je prišlo do ogrožanja varnosti za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti. V vsakem posameznem primeru pa policija obvešča pristojnega državnega tožilca, s katerim se uskladi nadaljnja obravnava kaznivega dejanja," so pojasnili za STA. Kdor s požarom ali kakšnim drugim splošno nevarnim dejanjem ali sredstvom ali opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti, povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom do petih let. Policija je v preteklih letih obravnavala več sumov storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti s požari.

V letu 2018 je bilo 98 primerov, v letu 2019 134 primerov, v letu 2020 163 primerov, v letu 2021 142 primerov, v letu 2022 so našteli 166 primerov, lani pa 130. Ko storilec požge tujo hišo, stavbo namenjeno za prebivanje, gospodarsko poslopje, poslovno stavbo, stavbo ali drugo nepremičnino, ki je v javni rabi, pa policija dejanje obravnava kot požig na podlagi 222. člena kazenskega zakonika. Za kaznivo dejanje požiga je zagrožena kazen zapora od 1 do 8 let. Lahko pa obravnavajo dogodek tudi kot poškodovanje tuje stvari na podlagi 220. člena kazenskega zakonika, za kar je zagrožena denarna kazen ali zapor do dveh let. Če je povzročena škoda velika, se storilec kaznuje z zaporom do petih let. A navedeni člen policija uporabi bolj v primerih požiga kontejnerjev za odpadke, avtomobilov, itd., so še pojasnili na policiji.