V Sloveniji za hendikepirane skrbi več kot dva tisoč osebnih asistentov. Govorili smo z novoizvoljenim članom predsedstva Nenadom Vitorovićem, ki je za nas v imenu glavnega odbora Sindikata osebne asistence (SOA) pojasnil, da je bistvo osebne asistence omogočanje neodvisnega življenja uporabnikom/cam, kar vključuje osebno nego, pomoč pri vsakdanjih opravilih in spremstvo. “Hendikepirane osebe v večji ali manjši meri niso in ne morejo biti samostojne, lahko pa živijo neodvisno, ob pomoči osebne asistence. Osebni asistenti/ke delamo vse, kar bi uporabnica/ik počel/a sam/a, a zaradi svojega hendikepa ne zmore. Mi smo roke, noge, oči, ali tudi glas uporabnika/ce.” Pojasni še, da njihovo delo poteka na domu uporabnikov ali kamorkoli se odpravi. Vsak dan preživijo skupaj precej ur, zato je nujno medsebojno sprejemanje.
“Dobri odnosi pa niso vse, za osebno nego je potrebnega veliko fizičnega napora, za usklajevanje medsebojnih odnosov pa psihičnega napora. Osebne asistentke/ti ne pridemo in gremo, ko opravimo najbolj osnovne stvari, ki jih uporabnik/ca potrebuje, ampak smo zraven, ko je težko, ko je veselo, zaskrbljeno, ne/prijetno, tolažimo, mirimo, spodbujamo in bodrimo – ne glede na to ali nas nekaj boli, smo slabe volje ali zaskrbljeni,” še za nas pojasnijo v sindikatu.
“Dobri odnosi pa niso vse, za osebno nego je potrebnega veliko fizičnega napora, za usklajevanje medsebojnih odnosov pa psihičnega napora. Osebne asistentke/ti ne pridemo in gremo, ko opravimo najbolj osnovne stvari, ki jih uporabnik/ca potrebuje, ampak smo zraven, ko je težko, ko je veselo, zaskrbljeno, ne/prijetno, tolažimo, mirimo, spodbujamo in bodrimo – ne glede na to ali nas nekaj boli, smo slabe volje ali zaskrbljeni,” še za nas pojasnijo v sindikatu.
Področje osebne asistence je od uveljavitve zakona o osebni asistenci januarja lansko leto sicer končno zakonsko urejeno, vendar pa ga še vedno pestijo številne »otroške bolezni«. Zavzemajo se za izboljšave razmer, vendar ne bodo dovolili sprememb na njihov račun, niti na račun družbene solidarnosti z uporabniki osebne asistence.
»Neurejeni so pogoji glede odmorov med delovniki, spremljanja odhodov v tujino, izobraževanja. Nadzor in strokovno vodenje je pomanjkljivo, asistenti pa nismo zaščiteni. Pojavljajo se tudi primeri spolnega nasilja in druge zlorabe. Mnogi asistenti in asistentke so preobremenjeni,« povedo ob ustanovitvi.
Z novim letom se je marsikateremu osebnemu asistentu in asistentki znižala plača, dodatki k plači so neurejeni, čeprav delajo ponoči in podnevi, vse dni v tednu. »Neurejeni so pogoji glede odmorov med delovniki, spremljanja odhodov v tujino, izobraževanja. Nadzor in strokovno vodenje je pomanjkljivo, asistenti pa nismo zaščiteni. Pojavljajo se tudi primeri spolnega nasilja in druge zlorabe. Mnogi asistenti in asistentke so preobremenjeni,« povedo ob ustanovitvi.
Zavedajo se, da so v kapitalizmu delavke in delavci obravnavani le kot strošek, velika večina hendikepiranih pa je kapitalu odveč, zato je nujno sodelovanje in podpora delavk in delavcev iz drugih dejavnosti, zavodov in podjetji ter prizadevanja naprednih organizacij za boljši in pravičnejši jutri.
Pravo koristi določenemu razredu
V smernicah so zapisali, da ustanavljajo sindikat zato: »ker ne živimo v brezrazredni družbi, temveč v stanju razrednega boja, pri čemer družbena ureditev Republike Slovenije in Evropske Unije privilegira vladajoče razrede lastnikov kapitala«. Spomnili so tudi na izjavo nekdanjega ustavnega sodnika Lojzeta Udeta mlajšega, ki je na vprašanje, ali verjame, da je Slovenija pravna država odgovoril, da je treba vedeti, da pravo ne varuje vseh državljanov enako, ampak postavlja interese določenega razreda pred interese drugih državljanov.
Zavedajo se, da njihovi glavni nasprotniki nikakor niso uporabniki osebne asistence. Hendikepirane osebe so namreč šele letos končno dobile pravice, ki omogočajo človeku dostojno in neodvisno življenje. »Osebni asistenti se z uporabniki asistence torej predvsem brezpogojno solidariziramo,« so jasni.
Zavedajo se, da njihovi glavni nasprotniki nikakor niso uporabniki osebne asistence. Hendikepirane osebe so namreč šele letos končno dobile pravice, ki omogočajo človeku dostojno in neodvisno življenje. »Osebni asistenti se z uporabniki asistence torej predvsem brezpogojno solidariziramo,« so jasni. V sindikatu so nam tudi pojasnili, da jih je pri ustanovitvi sindikata podprlo kar nekaj hendikepiranih. Obenem pa poudarjajo, da to ne pomeni, da osebni asistent ne more imeti z uporabnikom hudih težav.
Presegali bodo konflikte in se borili za interese vseh
»Še bolj pomembno je dejstvo, da je družbenopolitična ureditev s kapitalističnim trgom delovne sile tista, ki nas sili v sklepanje delovnih razmerij, tudi če konkretne okoliščine ne izpolnjujejo standardov človeka dostojnega življenja. Od asistentov in samih uporabnikov pa je odvisno, ali so zmožni to vsiljeno danost preseči in biti zavezniki v skupnem boju,« so zapisali.
Zavedajo se, da izvajalci osebne asistence niso kapitalistična podjetja. Nekateri so nastali s samoorganiziranjem hendikepiranih, ki so se za svoje interese borili več let. Omenjenim priznavajo zasluge za sprejet zakon o osebni asistenci. Nadalje opozarjajo: »Drugi pa so nastali na novo, ko se je z zakonom pojavila nova tržna niša. Spet je ravno trg delovne sile znotraj obstoječe ureditve tisti, ki nas kot delavce postavlja v potencialno konflikten položaj z izvajalci, in spet je od samih asistentov in vodstev izvajalcev odvisno, ali bodo te konflikte zmogli presegati in se skupaj boriti za interese vseh.«
Vlada plava med enimi in drugimi
Opozorijo, da tudi, če bi se določena vlada resno zavzela za interese delavcev in socialno šibkejših, bi lahko vladajoči razred znotraj obstoječe ureditve nanjo vršil učinkovit pritisk. Pripomnijo, da se realno vlade danes ne postavijo jasno za interese enih ali drugih, ampak plavajo med enimi in drugimi in popuščajo glede na pritiske obeh strani.
»Po eni strani imamo v Ustavi zapisano, da je Republika Slovenija socialna država (in celo ta zgolj-načelnost gre vladajočim razredom na živce), po drugi pa bolj konkretna zakonodaja daje precej jasno prednost lastnikom kapitala. Poleg tega lahko zaradi globaliziranosti in neoliberalne politike, ki se je uveljavila v EU, lastniki kapitala že ob najmanjši dodatni obdavčitvi grozijo s selitvijo v tretje države.«
Brez pritiska organiziranega delavstva se sleherna vlada in vse parlamentarne stranke znajdejo pred izsiljevalskimi pritiski gospodarske zbornice in drugih lobistov, zato je nujna množična aktivacija in organizacija na širši ravni.
Združeni delavci lahko vplivajo tudi na vladno in zakonodajno politiko. Opozarjajo še, da so pravice delavcev, ki so še v veljavi, bile izborjene v časih, ko je kolektivna moč organiziranja omogočala politične odločitve v prid socialne države. Zato je nujno obveščanje in povezovanje delavcev.
»Mi smo sindikat!«
Kritično so se odzvali tudi na sindikat v smislu servisa, ki ponuja zgolj storitve posameznim delavcem, saj ima majhno pogajalsko moč, hitro se zbirokratizira, sindikalisti pa postanejo profesionalci, ki so nenehno v skušnjavi, da poskrbijo zase. »Takega sindikata ne potrebujemo,« so jasni. »Nasprotno: mi se povezujemo v sindikat; mi smo/bomo sindikat. Seveda pa se bomo kot gibanje osebnih asistentov solidarno zavzemali za interese vsakega posameznega delavca,« pojasnijo. Iz statuta lahko razberemo močne težnje po demokratičnosti in vključenosti članov. Kot zanimivost in dokaz o progresivnosti lahko navedemo uporabo ženskega spola kot slovnično nevtralnega. Trud za vključenost obeh spolov, decentralizacijo in enakopravnost je jasno razvidna iz zahtev za člane glavnega odbora: “Med desetimi izvoljenimi članicami mora biti vsaj tretjinsko zastopan en od obeh spolov. Med desetimi izvoljenimi morajo biti vsaj tri članice zaposlene pri različnih izvajalcih. Največ pet članic od desetih izvoljenih lahko prihaja iz iste statistične regije.”
“Med desetimi izvoljenimi članicami mora biti vsaj tretjinsko zastopan en od obeh spolov. Med desetimi izvoljenimi morajo biti vsaj tri članice zaposlene pri različnih izvajalcih. Največ pet članic od desetih izvoljenih lahko prihaja iz iste statistične regije.”
SOA se je pridružil Svobodnemu sindikatu Slovenije, ki je del Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Zavzemali se bodo za povezovanje z drugimi delavskimi gibanji. So odprt in solidaren sindikat, zato ne bodo odrekli članstva nekomu, ki ni strogo vzeto osebni asistent. Pridružijo se jim lahko tudi negovalci, družinski pomočniki, varuhi, vozniki in druge delavke in delavci. V sindikatu nam še pojasnijo, da jih lahko novi potencialni člani kontaktirajo preko Facebook strani ali e-pošte: sindikat.osebne.asistence@
SOA se je pridružil Svobodnemu sindikatu Slovenije, ki je del Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Člani na naše vprašanje o njihovih nadaljnjih korakih odgovarjajo: “Izgradnja močne, aktivne in solidarne mreže članstva po celotni Sloveniji, ki bo zagotovila in presegla reprezentativnost sindikata in se bo zmožna boriti za delavsko stvar; razvoj organizacijske infrastrukture sindikata; boj za krepitev in širitev solidarnostne, dostopne in kvalitetne osebne asistence. Osveščanje javnosti in uporabnikov o delu in osebni asistenci, o njenem pomenu in vlogi v družbi; povečanje povezanosti in tovarištva med osebnimi asistenti; opolnomočenje in usposabljanje članske baze; seznanitev s konkretnimi problemi in kršitvami v OA ter aktivnostmi za njihovo odpravo; uveljavitev SOA kot sogovornika na ravni ministrstva in zaposlovalcev; začetek vključujočih in demokratičnih pogajanj in borbenih aktivnosti za uveljavitev programskih zahtev; izgradnja sposobnosti SOA za izvedbo učinkovite in množične stavke – ključnega orožja delavskega razreda; vključevanje sindikata v razredne boje drugih delov delavskega gibanja. Gradnja razredne solidarnosti organiziranega dela v boju proti kapitalizmu, za napredne družbene spremembe.”