Danes zaznamujemo praznik svetih treh kraljev ali Gospodovo razglašenje, večer pred njim pa se imenuje tudi tretji sveti večer (prvi je pred božičem, drugi pred novim letom). Po svetopisemskem izročilu je tri kralje: Gašperja, Miho in Boltežarja, imenujejo se modri, vodila zvezda do novorojenega Jezusa. Prinesli so mu darila in ga priznali za mesijanskega kralja. S praznikom je povezanih več običajev, eden izmed njih je koledovanje.

Koledovanje je stari običaj, ki sega v predkrščansko dobo. Rimljani so prvi dan meseca imenovali calandae (kalende). Posebno slovesne so bile januarske kalende, ki so jih praznovali z obhodi. Naši slovanski predniki so se s tem običajem seznanili že v stari domovini. Izraz kalenda so spremenili v ženski samostalnik koleda, ki je sprva pomenil novoletni dan, pozneje pa tudi božični praznik. Božično in novoletno koledovanje ima tako svoj izvor v prakrščanskih obhodih za konec leta, trikraljevsko koledovanje pa je nastalo brez kakega krščanskega izročila. Rodilo se je v Srednji Evropi v prvi polovici 16. stoletja na mestnih šolah. Učenci in tudi njihovi učitelji (šolniki) so bili materialno bolj slabo preskrbljeni, zato so dodatne vire za preživljanje iskali drugje. Čas okoli novega leta je bil idealna priložnost, da so z voščilnimi obiski pri dobrotnikih in veljakih nabrali nekaj darov. Sprva so hodili okoli v ‘vsakdanji’ obleki, šele po letu 1550 so se dijaški obhodniki prelevili v tri kralje in se tudi oblekli po noši modrih kraljev z Vzhoda. Ponekod so jim celo iz zakristij posojali cerkvena oblačila.
Koledovanje je skozi različna obdobja v Srednji Evropi bolj ali manj intenzivno živelo. Svoj vpil so gotovo imele vojne razmere in različni režimi, ki so bili bolj ali manj naklonjeni tovrstni dejavnosti.
Na slovenskih tleh je dobro izpostaviti leto 1995, ko je na pobudo Misijonskega središča Slovenije pod vodstvom misijonskega asistenta Branka Likarja koledniški običaj ponovno oživel. Poleg osnovnega oznanjevanja Jezusovega rojstva in novoletnega voščila je običaj dobil nov pomen: denarna sredstva, ki jih otroci s koledovanjem naberejo, so namenjena misijonom, kjer delujejo slovenski misijonarji. Misijonsko središče Slovenije vsako leto pripravi zgibanko, v kateri je predstavljeno, katerim misijonom bodo sredstva namenjena.

Že vsaj 20 let v trikraljevski koledniški akciji sodeluje Župnija Maribor Tezno

Župnija Maribor Tezno že vsaj 20 let sodeluje v trikraljevski koledniški akciji pod okriljem Misijonskega središča Slovenije. Tamkajšnji župnik Danijel Lasbaher je pojasnil, da koledniška akcija poteka tako, da gredo koledniške skupine od hiše do hiše. Najprej zapojejo koledniško pesem, izrečejo božično-novoletno voščilo ter povabijo ljudi k darovanju za misijone. Družini podarijo trikraljevsko nalepko z napisom 20 + G + M + B + 22. G M B so prve črke imen treh kraljev: Gašper, Miha, Boltežar. Vsaka družina prejme tudi posebno zgibanko, v kateri je predstavljena trikraljevska misijonska akcija. “Ker je naša župnija del mesta Maribora, smo koledovanje nekoliko prilagodili, saj koledniške skupine ne hodijo od hiše do hiše, od bloka do bloka, ampak k tistim družinam, ki se na koledovanje prijavijo. Prijavljenih je približno 200 družin. Posledično to pomeni, da so skupine pričakovane in zaželene ter lepo sprejete.”

Zaradi omejitev bo koledovanje tudi letos okrnjeno

Lasbaher še poudarja, da otroci pri trikraljevski koledniški akciji zelo radi sodelujejo. “Z izjemo koronskega obdobja se je navadno na pot podalo pet skupin. Ena skupina šteje štiri člane, ki so oblečeni v tri kralje in pastirja. Prve kostume ali koledniška oblačila nam je sešila naša župljanka, gospa Štefka, ki je v zadnjih letih predala delo mlajši šivilji Alenki. Le-ta skrbi, da so oblačila vedno pripravljena in oprana.”

To je seveda izhod v sili in ni pravo koledovanje. Ohranjamo pa stik z družinami, ki so hvaležne za pismo in koledniško nalepko.

Že drugo leto koledovanje ovira širjenje koronavirusa in z njim povezane omejitve. Zato bodo tudi letos koledniki koledniško voščilo izročili družinam v obliki pisma. “To je seveda izhod v sili in ni pravo koledovanje. Ohranjamo pa stik z družinami, ki so hvaležne za pismo in koledniško nalepko. Sredstva za revne otroke pa družine prinesejo v župnijsko pisarno ali pa ga nakažejo preko položnice Misijonskemu središču Slovenije.”