Obiskovalci 62. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra, ki je potekal v Gornji Radgoni, so si lahko v pestrem programu ogledali tudi prikaz striženja ovc, obrezovanje parkljev in rokovanja z drobnico. Predstavitev je povezoval Boris Grabrijan, ki je obiskovalcem v živo pojasnjeval dogajanje, ob tem pa postregel še z vrsto zanimivostmi o tekmovanjih striženja ovc.
Veljalo je, da slovenske pasme nimajo kvalitetne volne
Boris Grabrijan sicer prihaja iz Adlešičev v Beli Krajini, kjer redijo belokranjske pramenke in pa bovške ovce ter predelujejo mleko ovc v mlečne izdelke. »Poleg tega se ukvarjam tudi s striženjem in predelavo volne. Kot vodja tima Slovenije, sem sodeloval na treh svetovnih prvenstvih, številnih drugih tekmovanjih po Evropi in pomagal pri organizaciji tekmovanj striženja v Sloveniji. Na začetku je bila osnovna ideja, da rejcem pomagamo pri tem, da se naučijo strič ovce in da ne bi obupali nad rejo ovc, kar se je v začetkih 90-ih letih pogosto dogajalo. Pozneje pa smo poleg tečajev začeli organizirati tudi tekmovanja, da bi to še bolj popularizirali,« nam pojasnjuje sogovornik.
[[image_1_article_69443]]
Grabrijan poudari, da je izjemno pomembno, da vso volno, ki jo strižejo tudi ustrezno skladiščijo in nato predelajo. »Ni je tako slabe volne, da je ne bi mogli predelati. Pomembno pa je seveda, kako in v kakšnem okolju to počnemo. Čistoča in pa natančno striženje je najpomembnejše. Pred tem pa je pomembna tudi reja živali. Tiste, ki so na čim več časa ali pa kar vedno na prostem, imajo najkvalitetnejšo volno. Izbrati moramo tudi pravi čas striženja, ko je volna suha in ovce v dobri kondiciji«.
V Sloveniji je nek povprečen izplen 1,5 kilograma volne na ovco, pri večjih ovnih pa lahko tudi dvakrat toliko. »Iz kilograma in pol volne se lahko naredi dva do tri klobuke, ki pa jih tukaj na sejmu prodajajo recimo za 80 – 100 evrov. To je izplen te volne, če smo pridni in imamo še malo občutka za estetiko.«
To volno nato predelujejo bodisi ročno bodisi strojno. »Nepredelano ovčjo volno lahko uporabimo za prostirke, visoke grede, za izolacijo pa volna potrebuje vsaj osnovno raven predelave. Veljalo je, da naše pasme nimajo kvalitetne volne in da se mi s tem ne bomo ukvarjali, kar je bila huda napaka. Res ne moremo narediti vrhunskih izdelkov za ''manekenke'', lahko pa vseeno naredimo kvalitetne pletene izdelke,« je prepričan naš sogovornik.
Na tekmovanjih odločilna hitrost, a to ni dovolj
V pogovoru smo se dotaknili tudi tekmovanj v striženju ovc. Kot pravi Grabrijan, je pri tekmovanjih odločilna hitrost, a to ni dovolj: »Če ne strižeš kvalitetno ali pa poškoduješ živali, si za to kaznovan, tako hitrost sama ni dovolj«. Ob tem doda, da se slovenska tekmovanja in pa na svetovni ravni se malce razlikujejo. »Pri nas mora strižec ovco v boksu tudi uloviti in jo prinesti na mesto ter nato seveda ostriči. Na svetovnem prvenstvu pa ima lahko pomočnika, ki mu jih podaja.«
[[image_3_article_69443]]
Na tekmovanjih je izjemno pomembno, da so ovce izenačene, torej, da so si čim bolj podobne. »Poleg tega, da se izbirajo iz iste reje, po enaki velikosti in starosti, to dosežemo tako, da jih pripravimo na način, da jim ostrižemo trebuhe, prsa, mednožje in rep. Na teh delih so si ovce najbolj različne, ene imajo poraščene, druge pa ne,« pojasnjuje sogovornik.
[[image_2_article_69443]]
V državah, kjer je reja drobnice zelo razširjena je tudi udeležba na tekmovanjih izjemno pomembna. »Ljudje, ki zmagajo v svojih deželah ali pa na svetovnih prvenstvih, so pravi narodni junaki. Recimo na Novi Zelandiji je to verjetno poleg predsednika države najbolj poznan človek,« pravi Grabrijan.
