Na Agenciji RS za okolje (ARSO) že skoraj 20 let pripravljajo poročilo o izrednih vremenskih dogodkih, ki povzročajo resne posledice ljudem. Med temi so infrastrukturne poškodbe, ekonomske izgube, motnje v oskrbi z vodo in hrano, izgube prebivališča in posledično razseljevanje. Nenazadnje pomenijo za oškodovane ljudi socialne in psihološke posledice, zdravstvene težave in telesne poškodbe ter včasih celo smrt.

Najbolj ekstremni vremenski dogodki v Sloveniji

Ekstremni vremenski pojavi imajo širok spekter vplivov na ljudi in skupnosti, pogosto z dolgoročnimi posledicami za zdravje, varnost in gospodarsko stabilnost. Najbolj ekstremni vremenski dogodki od sredine 20. stoletja so zbrani tudi v tridelni publikaciji Vremenske skrajnosti v Sloveniji Agencije RS za okolje. 

"Med najbolj izstopajoče dogodke, ki so od leta 1991 vplivali na ljudi in pokrajino bi izpostavil hudourniške poplave v Železnikih in okolici septembra 2007, lanske avgustovske poplave v severni polovici Slovenije, poplave novembra 1998, septembra 2010, niz poplav konec oktobra in v začetku novembra 2012... zlasti zadnje na Dravi... ter poplave februarja 2014. Obilno deževje je povzročilo tudi najsmrtonosnejšo ujmo v zgodovini samostojne Slovenije (sedem mrtvih), in sicer plaz 15. novembra v Logu pod Mangartom," je za naš spletni medij povedal Gregor Vertačnik iz oddelka za podnebne analize ARSO.

LOG POD MANGARTOM - 15. in 17. november 2000

Sredi novembra 2000 se je pod Stožami v dveh dneh sprožil plaz, ki je prizadel Log pod Mangartom. 1.000.000 m³ materiala se je sprostilo na nadmorski višini med 1400 in 1600 metrov in naložilo pretežno na višini 630 metrov. Posledice so bile katastrofalne: umrlo je 7 ljudi, porušenih je bilo 6 objektov, poškodovanih pa 23. Porušena sta bila dva mostova, kar je prekinilo cestno povezavo med Bovcem in Predelom. Zasuta in delno uničena je bila cesta na Mangart, poškodovani so bili tudi energetski objekti. Neposredna škoda je bila ocenjena na skoraj 2 milijardi tolarjev, kar bi danes preseglo 8 milijonov eurov.

[[image_2_article_68235]]

Ker je komisija ugotovila, da bo območje Spodnjega in Zgornjega Loga predvidoma dlje časa ogroženo zaradi možnih novih hudourniških izbruhov in drobirskih tokov, je do vzpostavitve ustreznih stabilnostnih razmer v zaledju plazov in hudourniških koritih Koritnice in Predelice predlagala prepoved ponovne naselitve prebivalcev. Zaradi velike nevarnosti ponovnega plazu je bil vzpostavljen poseben mobilni sistem javnega alarmiranja. Celoten sistem je bil zgrajen v veliki časovni stiski in dokončan v rekordnem času, medtem ko je moral delovati ves čas izgradnje. 

ŽELEZNIKI - 18. in 19. september 2007

V reševalni akciji ob hudih poplavah, ki so 18. septembra 2007 prizadele predvsem severozahodne dele Slovenije, je prvič v samostojni Sloveniji v tolikšnem obsegu s tehniko sodelovala Slovenska vojska. Poleg nje so v akciji sodelovali tudi gasilci, pripadniki civilne zaščite (URSZR), policija, aktivisti Rdečega križa, Karitasa, taborniki, skavti in drugi.

[[image_1_article_68235]]

Izjemno močno deževje je takrat povzročilo velike težave v severozahodnem delu Slovenije, zlasti v porečju spodnje Idrijce, Bače in zahodnem delu Gorenjske. Narasli so številni manjši potoki in hudourniki v porečju Selške Sore ter na območju Idrijsko-cerkljanskega hribovja. Obilne padavine so zajele severne in vzhodne predele države, kjer so se sprožali zemeljski plazovi, poplavljale so meteorne vode in vodotoki. Narasle in poplavljale so Sava, Savinja, Paka, Dreta, Dravinja, Pšata, Tržiška Bistrica in Sora pod Škofjo Loko. Brez dvoma so bile razmere najbolj kritične na območju občine Železniki.

Teden dni po katastrofalni vremenski nesreči je bil položaj v Železnikih in drugih prizadetih območjih bistveno drugačen. Zahvaljujoč lepemu vremenu so reševalci vsak dan delali po 12 ali več ur in odstranjevali posledice poplav. URSZR je na teren poslala komisije za popis škode, vojaški psihologi pa so obiskovali ljudi, ki so potrebovali pomoč.

SAVA IN SAVINJA - 17. in 19. september 2010

Poplave med 17. in 19. septembrom spadajo med največje v Sloveniji v dolgoletnem obdobju opazovanj. Med dvema poplavnima valoma 18. in 19. septembra je močno poplavljala večina slovenskih rek, še posebej reke v zahodni Sloveniji, Savinja, Sava v spodnjem toku in Krka. Poplavljene so bile obsežne površine urbanih območij po večjem delu države, prizadeta so bila tudi kraška polja in Ljubljansko barje.

[[image_3_article_68235]]

Intenzivnejše padavine so se v obdobju poplav pojavile v več zaporednih obdobjih. Močnejše padavine, ki so povzročile večje poraste pretokov, so se prvič v noči na 17. september, zajele pa so celotno Slovenijo. Največ dežja je padlo čez dan v zahodni in osrednji Sloveniji. V noči na 18. september, so se padavine še okrepile, v zahodni Sloveniji so bile tudi krajevne nevihte. V noči na 19. september, je deževalo povsod, najobsežnejše padavine so bile v jugozahodni Sloveniji.

Na območju med Ajdovščino in Idrijo je padlo več kot 500 mm dežja. V osrednji in zahodni Sloveniji je padavinska količina pogosto presegla 200 mm, pri čemer je večina padavin padla v 24 urah. Deževje je bilo rekordno na številnih območjih, z izjemnimi dnevnimi in večdnevnimi padavinami. Predvsem na Primorskem so se pojavljali močni nalivi. Te poplave so povzročile za 48,12 milijona evrov škode na območju 12 regij oziroma 137 občin, za 116,84 milijona evrov na vodotokih, za 20,90 milijona evrov v gospodarstvu in za 2,01 milijona evrov na kulturni dediščini.

DRAVA - 27. in 28. oktober ter 4. 5. november 2012

Po dolgotrajni suši od jeseni 2011 do konca septembra 2012 so konec oktobra 2012 Slovenijo zajele obilne padavine, ki so povzročile močan porast rek in poplave. 27. in 28. oktobra so bile razmere najhujše na Vipavskem. Naslednje padavine 4. in 5. novembra so povzročile razlitje vodotokov po vsej Sloveniji, z obsežnimi poplavami rek Drave, Meže, Mislinje, Savinje v zgornjem toku, Soče, Save Bohinjke in Save Dolinke. Drava je zaradi povečanega pritoka iz Avstrije 5. novembra močno narasla in poplavljala v spodnjem toku.

[[image_4_article_68235]]

Zaradi izrednih pretokov iz Avstrije je Drava v Sloveniji dosegla rekordno visoke pretoke in poplavljala v srednjem in spodnjem toku. Dolvodno od jezu Melje so bila poplavljena območja naselij Malečnik, Dogoše in Duplek, dolvodno od jezu Markovci pa območja Stojncev, Gorišnice in Mihovcev. Drava je v Dravogradu presegla pretok 2600 m³/s, na meji s Hrvaško pa je bil ocenjen pretok okoli 3000 m³/s. 

Od leta 2007 se v Sloveniji skoraj vsako leto soočamo s poplavami večjega obsega, razen leta 2011. Škoda, ki jo poplave povzročajo, je ogromna. Po poplavah 4. in 5. novembra 2012 je škoda znašala 373 milijonov evrov, kar je največja škoda zaradi naravnih nesreč v teh letih. 

Poplave leta 2014

Leto 2014 je bilo izjemno po količini padavin in številu poplav. V nadpovprečno toplih zimskih mesecih so intenzivne padavine povzročale hitre poraste manjših rek, velika količina padavin pa je skupaj s taljenjem žleda in snega povzročila rekordne dvige gladin vode na kraških poljih Notranjske.

[[image_5_article_68235]]

Poleti so hudourniške poplave povzročile večjo škodo na manjših območjih, jeseni pa so obsežne poplave prizadele porečja Krke, Mure, Reke, Ljubljanice ter hudourniške pritoke Gradaščice, Iške in Cerkniščice ter dolino Poljanske Sore. Poplave leta 2014 so povzročile veliko materialno škodo in zahtevale tri človeška življenja.

Leta 2014 smo bili priča številnim poplavam z različnimi vzroki. Na primer poplave kraških polj nastajajo postopno, ko se ob dolgotrajnem dežju ali taljenju snega voda najprej kopiči v kraškem podzemlju, nato pa začne naraščati površinska voda. Leto 2014 je potrdilo pomen operativne hidrološke prognostične službe in pokazalo potrebo po nenehnem razvoju in organizacijskem napredku, da bi ob ekstremnih poplavah zagotovili čim bolj natančno in pravočasno opozarjanje ter obveščanje strokovnih služb in javnosti.

Neurja s točo so povzročila manj škode od poplavnih dogodkov

"Neurja s točo so povzročila manj škode od poplavnih dogodkov, med najhujšimi dogodki pa so bili gotovo neurja zadnjo soboto v Slovenski Bistrici in okolici, neurje 8. junija 2018 v Beli krajini, 29. julija 2020 v Domžalah in okolici, 15. avgusta 2008 v vzhodni Sloveniji," našteva Vertačnik. Vsoboto 13. julija je toča samo na komunalni infrastrukturi povzročila za okoli 400.000 evrov škode in poškodbe na najmanj 420 objektih. Točenosna nevihtna celica je 8. junija 2018 v Beli krajini povzročila za 18,5 milijona evrov škode in 29. julija 2020 v Domžalah presegla 2 milijona eurov škode.

[[image_6_article_68235]]

Vertačnik dodaja: "Med poletna neurja, ki so povzročila največ škode zaradi močnega vetra, pa so 29. junija 2006 na Jelovici, 13. julija 2008 (zlasti nad Kamnikom), več lanskih julijskih neurij... recimo 13. julija na severu države, 18. in 19. julija na več območjih in 25. julija na zahodu Slovenije. Še obsežnejši kot pri omenjenih neurjih pa je bil vetrolom 11. in 12. decembra 2017. Lani 1. avgusta smo pri Ilirski Bistrici zabeležili tudi tornado, sunek vetra je na merilni postaji dosegel hitrost skoraj 30 m/s."

Decembra 2017 je močan veter in deževje povzročilo obsežen vetrolom v slovenskih gozdovih. Poškodovana je bila ena petina slovenskih gozdov, skupno 2,2 milijona m³ drevja, večinoma iglavcev. Najbolj poškodovani so bili gozdovi na Kočevskem, Notranjskem in Koroškem. Avgusta lani se je nad Ilirsko Bistrico razvil tornado, ki je v Kosezah v zgolj nekaj minutah poškodoval 18 objektov in v celoti odkril dve hiši. 

[[image_7_article_68235]]

Med vsemi ostalimi dogodki v zadnjih 30 letih pa Vrtačnik izpostavlja žled konec januarja in v začetku februarja 2014, ki je povzročil obsežen izpad električnega omrežja, veliko škodo na daljnovodih in v gozdovih. "Vročina oziroma vročinski valovi so bili sicer najbolj izraziti v zadnjih 15 letih, kljub temu pa na ravni Slovenije rekordno vroče poletje še vedno ostaja iz leta 2003. Takrat je bil prejšnji rekord močno presežen in je tudi meteorologe in klimatologe presenetil", pove Vertačnik. Poleti leta 2003 so temperature dosegale do 40°C, vročinski val pa je trajal več tednov, predvsem v juliju in avgustu, kar je povzročilo hude posledice za zdravje ljudi, kmetijstvo in okolje.

"Posamezni vročinski val v kombinaciji s sušo pa je verjetno največ škode povzročil sredi in konec julija 2022, ko je divjal požar na Krasu," doda Vertačnik. "Kmetijska suša je od leta 2000 glede na 20. stoletje precej pogost pojav. Nekaj suš je bilo katastrofalnih, denimo v letih 1992, 2003, 2013, 2017 in 2022. Suša poleti 2022 je poleg druge škode povzročila tudi velike probleme zaradi pomanjkanja pitne vode, zlasti na obalnem območju." Pri potresih pa Vertačnik izpostavlja močan potres 12. aprila 1998 v Posočju magnitude 5.6, naslednja po magnitudi sta potresa 12. julija 2004 na istem območju (4.9) in 1. novembra 2015 na Gorjancih (4.2).