Marsikdo ne ve, za katero žival rečemo, da je živalski graditelj ali pa okoljski inženir. To je bober, ki je bil v Sloveniji, tako kot v nekaterih drugih evropskih državah, že iztrebljen, predvsem zaradi množičnega lova v 17. in 18. stoletju, ko so uživali njegovo meso. Pri tem je zanimivo, da sta zlasti duhovščina in plemstvo bobrovo meso, ker gre za vodno žival, uporabljala v času posta. Jožef Sedonja, višji naravovarstveni svetovalec iz mariborske območne enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave pa je pojasnil še en vzrok bobrovega iztrebljenja: »Pri zadnjični odprtini ima posebno žlezo, imenovano bobrovina, ki so jo uporabljali pri izdelavi parfumov.« Bobra pa so pobijali tudi zaradi krzna. Iz njegove kože so si moški vse od 16. stoletja izdelovali cilindre.
Grofa, ki se je zavzemal za ohranitev bobra, so podložniki ubili
Saša Vochl z Gozdarskega inštituta Slovenije je v svoji diplomski nalogi zapisala, da se je verjetno bober pri nas obdržal še vse do 18. stoletja. V 17. stoletju za največjo kolonijo bobrov na Slovenskem veljala tista, ki je živela ob rokavih Drave in v lokah med Mariborom in Ptujem.
Zanimiva je tudi zgodba z grofom Gΰntherjem Herbersteinom, ki se je kljub nasprotovanjem kmetov zavzemal za ohranitev bobra na Dravi. Kot navaja Vochlova, so podložniki tedaj lahko sekali drevje le v poplavnih gozdovih, kjer si je pravico do lesa jemal tudi bober. Na lovu leta 1677 so grofa tako zaradi njegove želje po ohranitvi teh živali ubili podložniki.
Omenja, da v Pokrajinskem muzeju Ptuj hranijo sliko iz leta 1643, na kateri je naslikan bober, ki naj bi tehtal neverjetnih 40 kilogramov. Zanimiva je tudi zgodba z grofom Gΰntherjem Herbersteinom, ki se je kljub nasprotovanjem kmetov zavzemal za ohranitev bobra na Dravi. Kot navaja Vochlova, so podložniki tedaj lahko sekali drevje le v poplavnih gozdovih, kjer si je pravico do lesa jemal tudi bober. Na lovu leta 1677 so grofa tako zaradi njegove želje po ohranitvi teh živali ubili podložniki.
V letu 1998 se je bober vrnil v Slovenijo
V letu 1998 se je bober vrnil v Slovenijo in začel poseljevati porečja Krke, Kolpe, Save, Sotle, Drave in Mure. Jožef Sedonja je ob tem še pojasnil, da se bober zadnjih pet let pojavlja tudi na območju Slovenskih goric, v pritokih reke Pesnice, v pritokih Globovnice in Velke. “Ponekod gre za posamezne primerke, drugod za družine živali. Medtem ko je na območju Slovenskih goric le nekaj primerkov bobra, ga je več na širšem mariborskem območju. Bober se je vrnil v Slovenijo po Muri in Dravi, tako da je na območju Maribora prisoten že dobrih deset let,” je razložil Sedonja.
Ponekod gre za posamezne primerke, drugod za družine živali. Medtem ko je na območju Slovenskih goric le nekaj primerkov bobra, ga je več na širšem mariborskem območju. Bober se je vrnil v Slovenijo po Muri in Dravi, tako da je na območju Maribora prisoten že dobrih deset let.
Gre za zelo plašno, nočno žival. Najlažje ga opazimo po njegovi aktivnosti, zlasti v zimskem času. Bober je izključno vegetarijanec, prehranjuje se z lesno vegetacijo. Drevesa podira v obliki tako imenovane peščene ure, ošiljenih svinčnikov.
Zanimiv je podatek, da lahko en bober 15 centimetrov debelo drevo podre v eni uri.
Drevesa podira v obliki tako imenovane peščene ure, ošiljenih svinčnikov. Zanimiv je podatek, da lahko en bober 15 centimetrov debelo drevo podre v eni uri.
S svojo aktivnostjo podiranja dreves ter gradnjo brlogov in jezov spreminja značaj rek, potokov in obrežnih zemljišč. Tako povečuje pestrost habitatov, to pa blagodejno vpliva na številne rastlinske in živalske vrste. Bober namreč z redčenjem rastja ob vodi skrbi, da ga ni preveč, pregradi lahko kakšen manjši potoček, ki potem postane življenjski prostor drugih vodnih živali oziroma živali, vezanih na vodo.
Zakaj bober gradi jeze?
“Z gradnjo jezov bober zavaruje svoj dom, saj je vhod v njegov brlog ves čas pod vodo. Jez naredi le v primeru, da gladina vode preveč niha in je posledično lahko vhod v njegov dom na suhem. S tem zagotavlja stalni nivo vode,” še pojasnjuje Sedonja. Pod vodo lahko zdrži tudi do 15 minut.
Bobrove sledi opazili tudi lovci iz Voličine
Lovci iz Lovske družine Voličina so sledi bobra v teh dneh opazili na območju občine Sveta Trojica, ob vodotoku v Gočovi, v smeri proti Bišu. Kot nam je povedal starešina lovske družine Franci Ornik, je bober aktiven ob vodi, ob strugah potokov in rek, tako da škode v sadovnjakih in drugih kmetijskih površinah načeloma ne povzroča. »Bober je zavarovan, tako da ne gre za lovno divjad. Po veljavni zakonodaji je prepovedano posegati v njegov habitat.«
