Oktober velja za mesec požarne varnosti, ko gasilci še prav posebej opozarjajo na preventivne ukrepe. Tokrat prebivalce s sloganom Požarna varnost - bodi pripravljen, bodi varen opominjajo na pomen preprečevanja požarov v domačem okolju. Spodbujajo tudi k razmisleku o možnih vzrokih za požare, preventivnih ukrepih in pravilnem ravnanju ob požaru.

Velja zlato pravilo 

Oskar Neuvirt, višji gasilski častnik v pokoju, ki je med drugim napisal tudi priročnik Naj gasim, al' naj bežim poudarja, da še vedno velja zlato pravilo požarne varnosti: red in čistoča povsod. Da do požara sploh ne bi prišlo moramo sami veliko postoriti: "V času kurilne sezone imejmo očiščena kurišča in dimovode. Peči, kamine, štedilnike redno vzdržujmo in čistimo. Poskrbimo, da mali otroci ne pridejo v stik z odprtim plamenom. Ker se polovica požarov v bivalnem okolju zgodi v prostorih kjer pripravljamo hrano imejmo vedno v vidu, da ko kuhamo ne počnimo ob tem nič drugega. Ko smo prisotni nam nič ne more zagoreti v trenutku. Zaznali bomo znake začetnega požara. Ko pa zapustimo prostor za nekaj časa, pa se lahko zgodi požar."

Požar v kuhinji - stanovanju

Da v kuhinji najpogosteje zagori, je logično, saj imamo tam največ naprav, ki oddajajo toploto. Tam so še plinska trošila z odprtim plamenom, pa električni štedilniki, štedilniki na trdo gorivo, opekači kruha, grelniki vode (bojlerji), namizni žari, ... 

[[image_3_article_70535]]

Na večno dilemo, kateri štedilniki so varnejši, plinski ali električni, naš sogovornik odgovarja: "Odgovor je preprost, varni so oboji, če so tehnično brezhibni in če z njimi rokujemo po predpisih varnega dela. Je pa nekaj zagotovo res in to sem tudi sam preizkusil. Najbolj nevarni za nastanek požara pri pozabljeni hrani, ki jo pripravljamo, so namreč klasični električni štedilniki. To so štedilniki, pri katerih kuhalna plošča še nima termostata za kontrolo temperature. Ko obnavljamo kuhinjo in smo se odločili koristiti električno energijo, izberimo indukcijsko kuhalno ploščo. Ima kar nekaj prednosti. Izkoristek energije je večji, deluje le takrat, ko je na najej ustrezna posoda. Plošča ustvarja določeno magnetno polje. Tako je ta grelna naprava tudi iz vidika požarne varnosti velik napredek."

Kako gasiti?

"Če smo prisotni pri vžigu olja ali masti, takoj pokrijmo posodo z mokro krpo ali pokrovko. Isto velja pri kuhanju v loncih, kozicah ali ponvah. Nikoli pa ne prenašamo goreče posode!"

Neuvirt svetuje, da imamo pri hiši gasilnik, vsaj takšnega s šest kilogrami gasilnega prahu. Ko gasimo goreče olje ali mast z gasilnikom na prah, tega ne počnimo preblizu, ker lahko izmečemo gorečo tekočino. Dva do tri korake do ognja bo ravno prav. Gasimo s krajšimi presledki levo ali desno vstran od sebe.

Večja verjetnost nastanka požara je v okoljih, kjer živijo starejše osebe. Težje se gibljejo, na marsikaj pozabijo. Poskrbeti moramo za varnost. "Na tržišču so ampule za samodejno gašenje. Namestimo jih nad štedilnik (ob napo), če zagori, se ampula razleti in tekočina pogasi požar na štedilniku. Na tržišču so še detektorji plina, dima in detektorji za izliv vode. Pred nakupom se posvetujte v specializiranih podjetjih za varovanje," svetuje sogovornik. 

Naj bo gasilnik pri vsaki hiši in vsi v družini naj poznajo klic v sili 112. 

[[image_2_article_70535]]

Izjavo »Pa samo za pet minut sem skočil do soseda in že je gorelo!« je postavil na laž

Oskar Neuvirt je na vsakem kuhinjskem požaru poskušal ugotoviti vzrok in razvoj požara. Od prisotnih stanovalcev je, kot pravi, vedno dobil nasprotujoče izjave ali zelo netočne podatke. Tako se je sam lotil nekaj poskusov. Predvsem ga je zanimala priprava hrane s kuhanjem različnih jedi. Pojasni, da so si bile izjave gospodinje ali gospodinjca po požaru podobne: »Pa samo za pet minut sem skočil do soseda in že je gorelo!« Nadaljuje, da so njegovi poskusi to trditev postavili na veliko laž. "Morda pri cvrtju na olju ali masti ta izjava še drži, pri kuhanju pa nikakor ne."

Poskusi s fižolom, svinjsko kračo in govejim mesom 

Pod istimi pogoji je kuhal tri različne jedi: kilogram luščenega suhega fižola, kilogram svinjske dimljene krače in kilogram govejega mesa za juho. Vsa jedila so bila v enaki posodi v enaki količini vode (1,5 litra) in pod enakim plamenom plinskega štedilnika. Jedi je pustil brez nadzora.

Rezultati poskusa:

- Fižol je po kakšnih 40 minutah popolnoma zoglenel in se sploh ni vnel, torej fižol sploh ne gori. Je pa bilo veliko dima in smradu.

- Svinjska krača je zagorela po 45 minutah. Plamen je bil šibek in visok le kakšnih 15 centimetrov. Zelo mala verjetnost razširitve požara. Gorelo je samo tri minute, potem je samo ugasnilo.

- Goveje meso je zagorelo po 25 minutah. Plamen je bil visok 90 centimetrov in bi zagotovo zajel zgornji kuhinjski element oziroma napo z zračnikom. Intenzivno je gorelo skoraj 7 minut.

[[image_1_article_70535]]

Zaključki testiranja pozabljene hrane na štedilniku so:

1. Nič se pri kuhanju ne vžge v nekaj minutah.

2. Fižol ne gori, ko se kuha.

3. Svinjska maščoba izpareva med kuhanjem bolj intenzivno kot goveji loj.

4. Najnevarnejše je kuhanje govejega mesa, še posebej če to vsebuje maščobo.

Še primeri iz prakse, iz katerih se lahko vsi nekaj naučimo

Gasilnik v ogenj

Na večji kmetiji v Slovenskih goricah so imeli koline. Gospodinja je v posebnem objektu, takšni sobi smo rekli »svinska kuhinja«, kurila na štedilniku in spuščala mast. To je opravilo, kjer iz mlete svinske slanine nastaja mast. Za hip je zapustila prostor, da bi postregla lačnega in žejnega mesarja. Tedaj je mast zagorela. Gospa je pograbila večji gasilnik in ga zalučala kar skozi okno v goreč prostor. Prihiteli so gasilci in gospa jih je sprejela s sledečim komentarjem: »Brez panike, v ognju je gasilnik, ki bo vsak čas eksplodiral in pogasil požar.« Seveda to ne drži in njeno nestrokovno gašenje so morali vseeno dokončati gasilci.

"Morda sem ženskam zdaj dal kakšno idejo za nakup darila za svojega moža. Kupite mu gasilnik za avto, lahko bo gasil doma in pri sosedi, pa še kje drugod."

Ženska torbica

Zgodilo se je v manjšem kraju na Koroškem. Gospa srednjih let je hitela v službo. V naglici si je skuhala čaj na plinskem štedilniku. Štedilnik je imel tudi eno klasično električno ploščo, ki je bila po pomoti prižgana. Preden je skočila še v kopalnico, da si uredi pričesko, je prav na to ploščo odložila torbico. Torbica iz skaja se je takoj začelo smoditi. Dim je že prilezel skozi okno. To je opazila soseda, ki je takoj pritekla in opozorila našo gospodinjo. Obe sta pobegnili na prosto in poklicali gasilce.

"Vse se je dobro končalo razen ženske torbice, v kateri je bilo stvari za tri dni preživetja v divjini . Malo heca ne škodi, če se dobro konča."

Ognjemet

Zgodilo se je v času, ko je bil ob polnoči na silvestrovo še ognjemet v Mariboru. Na Ruški cesti se je cela družina odpravila na ulico opazovat ognjemet. Zadnji, ki se je odpravil iz stanovanja, je vzel iz mize veliko gorečo dekorativno svečo in jo dal v regal s časopisi. Mislil je, da bo tam bolj varna kot na mizi. Ko so tako uživali v lepoti ognjemeta, je sveča zanetila požar.

"Pripeljemo se gasilci in izvedemo notranji napad ter gasimo. Stanovalci se vrnejo in ne morejo verjeti svojim očem. Kar nekaj časa so se prepirali, kdo je prestavil svečo. Na koncu so zaključili, da jo je verjetno prekucnila domača muca, ki je zunaj ob živi meji čepela vsa prestrašena, umazana in zasmojena," še doda Oskar Neuvirt.