Profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Miro Haček ocenjuje, da so občine dobro opravile svojo vlogo, predvsem so pokazale, da se lahko relativno hitro odzovejo in sprejmejo potrebne odločitve ter so morda celo bolj sposobne hitrega odziva, kot to velja za ustrezne državne organe. A to po njegovih besedah niti ni posebej presenetljivo, saj je občina vendarle mnogo bližje posamezniku, pozna potrebe lokalnega okolja in se lahko zaradi tega tudi mnogo lažje odzove.
Občina pomembna tudi pri nudenju pomoči
Kot pravi Haček, so ob epidemiji državljani lahko ugotovili, na katerih področjih občine pravzaprav imajo neke pristojnosti. To se je lepo pokazalo v marsikateri občini, kjer so župani omejevali uporabo javnih površin, ki so v lasti občine, ter organizacij, kjer je občina vsaj soustanoviteljica. Je pa občina pomembna tudi v delu, ko gre za nudenje pomoči, zlasti deprivilegiranim skupinam svojih občanov, torej tistim, ki potrebujejo pomoč zaradi socialnih oz. ekonomskih razlogov, je dejal.
Pri odzivanju so se med njimi sicer pokazale tudi razlike, ki pa so po Hačkovih besedah v glavnem izvirale predvsem iz epidemiološke situacije v posamezni občini.
Spomnil je, da so mnoge občine delile tudi zaščitne maske svojim občanom. Pri odzivanju so se med njimi sicer pokazale tudi razlike, ki pa so po Hačkovih besedah v glavnem izvirale predvsem iz epidemiološke situacije v posamezni občini. Da so občine bolj strogo posegle v javno življenje, smo tako lahko videli predvsem v tistih, ki jih je epidemija posebej močno prizadela.
V drugem valu, ocenjuje Haček, občine zlasti prek civilne zaščite nudijo precej podpore ukrepom vlade. Konec koncev je civilna zaščita pri nas organizirana na ravni lokalne samouprave in občina ima in bo vedno imela pomembno vlogo pri takšni posebnih dogodkih, kot je epidemija, izpostavlja.
Bolje narediti kaj narobe, če se tako zajezi hujše zlo
Na vprašanje, ali so župani kdaj tudi prekoračili svoje pristojnosti, Haček odgovarja, da bi morali pogledati od primera do primera. Sporna so bila po njegovih besedah zlasti nekatera zapiranja šol, za kar je pristojno ministrstvo za izobraževanje. “Četudi se je to morda kasneje pravzaprav izkazalo kot prava poteza, bi lahko v prihodnje takšna nesoglasja v pristojnostih razrešili, preden do njih pride,” pravi.
Tudi Miloš Senčur, ki vodi strokovno službo Združenja mestnih občin Slovenije, pravi, da je treba pogledati vsak posamezen primer. Četudi je kateri od županov sprejel kakšen ukrep in to ni bilo v njegovi pristojnosti, je to naredil v skrbi. “Včasih je boljše kakšno stvar narediti narobe, če se s tem zajezi hujše zlo,” je prepričan.
Mestne občine s poenotenim pristopom, ukrepanje županov odlično
A dodaja, da se je treba ob vsakem takem primeru vprašati, kaj je prav, in priti do enotnega stališča, da so pravila za vnaprej jasna. Kot opozarja Senčur, gre za situacijo, s kakšno se še nismo soočili, in v tej situaciji, ko tudi ni sodne prakse, si vsak razlaga predpise v najboljši veri in se ravna po njih.
Mestne občine so imele po njegovih besedah relativno poenoten pristop, zlasti v prvem valu so župani na videokonferencah usklajevali ukrepe, ki so v pristojnosti občin. Sicer so, tako Senčur, župani mestnih občin zavzeli relativno zadržano stališče. Normativni okvir je namreč jasen, ve se, kakšno je razmerje občin v odnosu do države ter “kdo in kaj lahko”.
Kot pravi Senčur, se župani mestnih občin zavedajo, da ima tu pomembnejšo vlogo nekdo drug, znotraj tega okvira pa so po njegovi oceni župani odlično ukrepali, ravnali po najboljših močeh in iskali rešitve. Med drugim so podajali tudi predloge vladi oz. DZ.
Kot pravi Senčur, se župani mestnih občin zavedajo, da ima tu pomembnejšo vlogo nekdo drug, znotraj tega okvira pa so po njegovi oceni župani odlično ukrepali, ravnali po najboljših močeh in iskali rešitve. Med drugim so podajali tudi predloge vladi oz. DZ.
Ob vprašanju, ali v koronavirusni krizi morda župani dobivajo pomembnejšo vlogo v razmerju do občinskih svetov, Haček izpostavlja, da so sprejeti ukrepi začasne narave. Vendarle pa je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v občini še vedno občinski svet in nihče ni razglasil izrednih razmer, kar bi pomenilo, da se občinski svet ne more sestajati. Zato ne vidi nobenega razloga, da se odločitve, vsaj tiste zelo pomembne, ne bi sprejemale na občinskem svetu.
Senčur vlogo župana primerja z vlogo vlade, ki na državni ravni politiko oblikuje in jo na nek način določa. Podobno je po njegovih besedah z župani na lokalni ravni in s tega vidika ima po njegovem mnenju župan močnejšo vlogo.
Senčur vlogo župana primerja z vlogo vlade, ki na državni ravni politiko oblikuje in jo na nek način določa. Podobno je po njegovih besedah z župani na lokalni ravni in s tega vidika ima po njegovem mnenju župan močnejšo vlogo.
Epidemija znova pokazala, da potrebujemo pokrajine
Sicer pa Haček izpostavlja, da je epidemija razkrila težavo, ki jo imamo že vrsto let, to je pomanjkanje pokrajin. Te bi v takšnih razmerah lahko prevzele naloge širšega pomena, ki so težje izvedljive za posamezne, zlasti majhne občine, ki nimajo na voljo dovolj finančnih sredstev in tudi človeških virov.
Stališču, da bi pokrajine nekatere naloge lahko opravile učinkoviteje, na načelni ravni pritrjuje tudi Senčur, a pogojno, ker, kot pojasnjuje, ne vemo, kaj bi bilo v njihovih pristojnostih.
