DZ bo na petkovi izredni seji odločal tudi o noveli zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katero bo denarna socialna pomoč tudi po novem letu ostala nespremenjena, je danes sklenil kolegij predsednika DZ.

Slika je simbolična

DZ bo na petkovi izredni seji odločal tudi o noveli zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katero bo denarna socialna pomoč tudi po novem letu ostala nespremenjena, je danes sklenil kolegij predsednika DZ. Seja bo sicer namenjena razpravi o problematiki črpanja evropskih sredstev.

Problematika črpanja evropskih sredstev

Petkova izredna seja je sklicana na zahtevo poslancev SDS, ki želijo razpravo o problematiki črpanja evropskih sredstev. Koalicijski poslanci so vložili še zahtevo za sklic izredne seje o noveli zakona o socialnovarstvenih prejemkih, kolegij predsednika DZ Dejana Židana pa je danes sklenil, da bo DZ obe točki obravnaval na isti izredni seji. Ta se bo začela v petek ob 12. uri.

Novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih DZ obravnava po nujnem postopku, njen namen pa je, da višina denarne socialne pomoči tudi po 1. januarju 2019 znaša 392,75 evra. Brez spremembe bi se morala namreč z novim letom znižati, saj je spomladi sprejeta sprememba zakona zvišala osnovni znesek minimalnega dohodka, s tem pa tudi denarno socialno pomoč, a le za čas od 1. junija do 31. decembra letos, po 1. januarju 2019 pa bi znesek znova padel na 331,26 evra.

Načrt, kako pospešiti črpanje sredstev evropske kohezijske politike

Na seji bodo poslanci razpravljali tudi o problematiki črpanja evropskih sredstev. To je po oceni poslancev največje opozicijske stranke katastrofalno, zato bi morali vladi naložiti pripravo načrta, s katerim bi črpanje sredstev evropske kohezijske politike pospešili. Kot so opozorili, ima Slovenija v tekočem programskem obdobju 2014-2020 na voljo nekaj več kot tri milijarde evrov, a jih še nikoli ni črpala tako slabo kot v zadnjih letih.

O problematiki je že razpravljal odbor za zadeve EU, ki DZ predlaga sklep, naj vlada v 30 dneh pripravi načrt, kako pospešiti črpanje sredstev evropske kohezijske politike. Takšen sklep je podprl tudi minister, pristojen za evropsko kohezijsko politiko, Marko Bandelli. Kot glavni vzrok za težave je izpostavil novi informacijski sistem službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter napovedal, da si bo prizadeval za napredek na tem področju.

STA