Skladno s poslovniškimi določbami lahko poslanci Anže Logar, Eva Irgl in Tine Novak, ki v DZ niso bili izvoljeni na istoimenski listi, ustanovijo poslansko skupino nepovezanih poslancev, je pojasnila.

Stranka SDS je poslala predlog za zavrnitev poslanske skupine

Trojica poslancev, ki želi ustanoviti novo poslansko skupino, je sicer sprva v DZ poslala obvestilo o ustanovitvi poslanske skupine nepovezanih poslancev Demokrati. Konec minulega tedna pa so predsednici DZ poslali izjavo o članstvu v stranki Demokrati, v katerem so navedli, da želijo ustanoviti poslansko skupino Demokrati. Pri tem so se sklicevali na tretji odstavek 31. člena poslovnika DZ, ki pa sicer govori o ustanoviti poslanske skupine nepovezanih poslancev. Slednje so kot neustrezno poslovniško podlago izpostavili v SDS, matični stranki Logarja in Irgl, ki so predsednici DZ podali predlog za zavrnitev poslanske skupine.

Na kolegiju predsednice danes niso sodelovali, pred začetkom seje pa so v sporočilu za javnost znova izpostavili, da lahko trojica poslancev skladno s poslovnikom ustanovi poslansko skupino nepovezanih poslancev, ne pa poslanske skupine Demokrati. Ta bi bila mogoče zgolj skladno s pogoji v drugem odstavku 31. člena, ki pa trenutno niso izpolnjeni. Takšni razlagi je na današnji seji kolegija predsednice DZ pritegnila tudi Klakočar Zupančič, ki je izpostavila poslovniško določilo, ki govori o tem, da lahko novo poslansko skupino ustanovijo poslanci izvoljeni na isti listi, če se politična stranka razdeli na dve ali več novih političnih strank, če iz dela stranke ustanovi nova stranka ali če razpade koalicija političnih strank.

"Volivci ne volijo obrazov, ampak program političnih strank"

Trojica poslancev ni bila izvoljena na isti listi, Logar in Irgl sta bila namreč člana SDS, Novak pa član Gibanja Svobode. Tako so po besedah predsednice DZ izpolnjeni pogoji za ustanovitev poslanske skupine nepovezanih poslancev, kot tudi pravica do mest v delovnih telesih DZ, ne pa ustanovitev poslanske skupine z imenom Demokrati.

Razlago zakonodajno-pravne službe (ZPS) DZ, ki je med drugim navedla, da je izvoljenost poslancev na istoimenski listi le navezna okoliščina in ne pogoj, Klakočar Zupančič razume drugače, je pojasnila svojo odločitev. "Upoštevaje naš volilni sistem, volivci žal ne volijo obrazov, ampak program političnih strank oziroma volijo skladno s svojim svetovnonazorskim in ideološkim prepričanjem. In načelo predstavniškega mandata v tem primeru je po mojem mnenju nad načelom svobode poslanca," je dejala na seji kolegija.

Poslovnik DZ sicer ne omenja primera, ko se v novo stranko združijo poslanci različnih strank

Prezreti pogoj, da lahko poslansko skupino ustanovijo poslanci, izvoljeni na isti listi, bi bilo tako po njenem mnenju "nesprejemljivo z vidika izražene volje volivk in volivcev na volitvah". "Prav tako spreminjanje števila in sestave poslanskih skupin, kar je seveda mogoče pod poslovniško določenimi pogoji, po mojem mnenju ni zaželeno, ker to ni v največjo korist državljank in državljanov, je še dejala.

ZPS je v mnenju med drugim izpostavila tudi, da poslovniškega določila o ustanovitvi poslanske skupine poslancev z iste liste ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, da lahko nova poslanska skupina nastane le iz dela članov ene stranke, ne pa, če se ustanovi iz dela dveh ali več političnih strank. Ob tem so v mnenju navedli tudi, da se zaradi ustavne pravice svobode združevanja pripadnost politični stranki med mandatom lahko spremeni, poslanske skupine nepovezanih poslancev pa ne morejo sestavljati poslanci, ki so medsebojno strankarsko povezani. Prav tako so izpostavili, da so nosilci pravice ustanoviti in delovati v poslanski skupini oz. iz nje izstopiti poslanci, in ne politična stranka, piše STA.