Položaj čezmejnih delavcev se pod vlado Robeta Goloba nikakor ni izboljšal, pravi Mario Fekonja, predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije. V nadaljevanju doda, da se, generalno gledano, tudi ni poslabšal, "če odmislim nove problematike, ki so se odprle (seveda ne neposredno zaradi te vlade)."

"Ustavno sodišče je odločilo na podlagi situacije, ki ne obstaja"

V lanskem letu so v sindikatu predlagali predlog sprememb zakona o dohodnini, ki bi celostno rešil problematiko stroškov v zvezi z delom, kar je glavna problematika že od vsega začetka obstoja sindikata. "Večja težava te vlade je, da je popolnoma ignorantska. Kljub temu, da smo večkrat poudarjali, da je ustavno sodišče, ki je enkrat že odločalo o stroških in odločilo, da diskriminacija ne obstaja, (pri tem je bilo s strani preteklih vlad zavedeno), se ta vlada še vedno izgovarja na to odločbo. Čeprav smo jim z argumenti dokazali, da temu ni tako. Ustavno sodišče je takrat odločalo na podlagi obrazložitve državnega zbora, da čezmejni delavci stroške v zvezi z delom (malica in prevoz) prejmejo v bruto plači s strani delodajalca, kar pa seveda, predvsem za Avstrijo, ne drži. In na podlagi tega je ustavno sodišče odločalo. Odločilo je torej na podlagi situacije, ki ne obstaja. Ta vlada se še vedno opira na to obrazložitev 45. člena, čeprav delavci, ki bi stroške prejeli v bruto plači, ne obstajajo."

Fekonja nadaljuje, da po večkratnih pozivih, naj jim ministrstvo pokaže delovno oziroma kolektivno pogodbo ali zakon recimo za Slovenca, zaposlenega v Avstriji, ki mu določa ali zapoveduje, da mu delodajalec plačuje ali mora plačevati stroške malice, kot oni zagovarjajo neutemeljenost zakonskih sprememb, tega nikoli niso prejeli.

"Razumem zakaj, ker to enostavno ne obstaja. Ta vlada je stroške za malico, ki so po uredbi za čezmejne delavce višji od stroškov malice, ki jih prejme domači delavec, želela znižati. Po 'ugovarjanju' nekaterih obmejnih poslancev koalicije, so to možnost opustili, saj je razumljivo, da se stroški malice ne morejo obravnavati enako, saj je standard v državah, kjer so čezmejni delavci zaposleni, v večini primerov višji."

Sindikat zbira podpise za začetek zakonodajnega postopka spremembe zakona o dohodnini

V sindikatu pravkar zbirajo podpise za začetek zakonodajnega postopka spremembe zakona o dohodnini s podobno vsebino kot preteklo leto. Ravno zaradi tega so, kot nadaljuje sogovornik, v predlogu sprememb omenjenega zakona predlagali spremembo, da se stroški v zvezi z delom indeksirajo po enakem ključu, kot se določajo dnevnice za službeno pot v tujino. "To smo predlagali zaradi tega, ker se nam zdi pošteno, da se stroški prilagajajo glede na standard države, kjer je čezmejni delavec zaposlen, saj se na podlagi tega verjetno določajo tudi dnevnice. Konkretno bi to pomenilo, da, če domača dnevnica znaša 27,81 evrov (predstavlja indeks 1), dnevnica recimo za Avstrijo pa 55 evrov, se strošek prehrane in prevoza izračuna: povračilo po uredbi v Sloveniji za domače delavce krat 1,977. Ter po tem modelu tudi za vse ostale države."

V tem predlogu zakona predlagajo tudi, da se stroški v zvezi z delom odštevajo od izračunane dohodnine, ki bi za enak dohodek morala biti plačana v Sloveniji. "Konkretno to pomeni, da se za dohodek, prejet iz tujine, najprej izračuna dohodnina (brez izvzema stroškov v zvezi z delom pred izračunom davčne osnove), potem se po načelu navadnega odbitka (določeno v Konvencijah o preprečevanju dvojnega obdavčevanja) odšteje že plačan davek v tujini in dobimo razliko dohodnine, ki bi morala biti plačana v Sloveniji. Od te izračunane dohodnine se pa odštejejo stroški v zvezi z delom. To je najpravičnejši približek temu, česar so deležni domači delavci. Stroški jim ostanejo v žepu v celoti, brez obdavčitve. V bistvu gre za davčni kredit, ki obstaja v tujini že dolgo. To se nam zdi izjemno pravično, saj bo tisti, ki se vozi dlje in ima več delovnih dni, prejel višji neto izplen iz naslova stroškov kot tisti, ki ima delovno mesto blizu ter je v službi manj dni. Torej enako kot v Sloveniji prejme domači delavec."

[[image_1_article_75940]]

Dvojne, celo trojne obdavčitve istega dohodka 

Izjemno veliki problem po mnenju Sindikata delavcev migrantov Slovenije predstavljajo tudi dvojne, v enem primeru do sedaj tudi trojna obdavčitev istega dohodka. Fekonja ob tem poudari, da takšna obdavčitev, kljub temu, da se pri njeni omembi marsikdo nasmehne in je s konvencijami prepovedana, dejansko obstaja. "Oseba, zaposlena pri tujem delodajalcu, dela od doma, iz Slovenije. Meddržavne konvencije določajo, da se mora v tem primeru davek od dohodka, ustvarjenega v Sloveniji, plačati v Slovenijo. Če gre za delo od doma v deležu več kot 50 odstotkov vseh delovnih dni, se morajo v Slovenijo plačevati tudi prispevki. Ker pa avstrijski delodajalci tega ne počnejo in še naprej za slovenskega delavca plačujejo davek v svoji državi, mu Slovenija tega davka, ki ga je plačal tam, ne prizna. In tako je oseba dvakrat obdavčena. Avstrijski delodajalci po našem dosedanjem vedenju namreč nimajo možnosti neplačevanja davka v svoji državi, saj jih bo v tem primeru lovil njihov davčni sistem."

V enem primeru pa se je po Fekonjevih besedah celo pokazalo, da je možna tudi trojna obdavčitev. "Oseba, ki dela od doma iz Slovenije, je vložila dohodninsko napoved. Ker ji davek, ki je bil plačan v Avstriji in bi moral biti plačan v Slovenijo, slovenski davčni organ ni upošteval, so ga obdavčili za isti dohodek še enkrat in mu na Fursu v Sloveniji svetovali, da naj v Avstriji zaprosi za vračilo davka s tako imenovano davčno izravnavo (Steuerausgleich - dohodninsko napovedjo). V Avstriji v večini primerov dohodnine ni potrebno vložiti in se delavec sam odloči, ali jo bo vložil ali ne. Oseba je seveda to storila, vendar ga je avstrijski davčni organ obravnaval kot omejenega davčnega zavezanca, saj je dosegel dohodek v tujini (v Sloveniji), mu pri tem k dohodku pribil pavšalni znesek v višini malo več kot 9000 evrov ter mu naložil doplačilo dohodnine še v Avstriji. Torej je oseba bila v tem primeru trikrat obdavčena."

Dvojno obdavčevanje tudi pri božičnici in regresu 

Dvojno obdavčevanje pa se pojavlja tudi pri davčni obravnavi božičnice in regresa. Ker sta božičnica in regres v Sloveniji do določene višine neobdavčena, Furs pri tem ne upošteva tudi davka, plačanega v tujini od dela božičnice in regresa, ki se v Sloveniji ne obdavči. "Tudi to seveda ni v skladu s konvencijo, saj je oseba potem za ta del dohodka, katerega davka ne upošteva, dvojno obdavčena. Navadni odbitek, kot dopustna metoda izogibanja dvojnega obdavčevanja, namreč ne dopušča izjem pri neupoštevanju davka in jasno določa, da se davek, plačan v tujini, v celoti odbija od izračunane dohodnine, ki bi za enak dohodek morala biti plačana v Sloveniji," pojasnjuje Mario Fekonja. 

Za takšne primere v sindikatu še iščejo možnosti, kako bi zadevo rešili. Ker ima mednarodni značaj, bi bilo potrebno sodelovanje ali soočenje obeh davčnih organov.

"Dvojna obdavčitev je po konvenciji namreč prepovedana. V kratkem bomo na pristojne v vladi naslovili pobudo za sestavo delovne skupine, ki bo proučila zadevo in se po potrebi, želji in/ali volji sestala z avstrijskim davčnim organom."

Težava tudi pri delavcih, ki so v tujini zaposleni v državnih službah 

Sogovornik izpostavi še eno težavo, ki se pojavlja pri čezmejnih delavcih, ki so v tujini zaposleni v državnih službah (bolnišnice, železnica, pošta ...). Te osebe po bilateralnih konvencijah spadajo v 19. člen in bi morale biti v Sloveniji oproščene obdavčitve. "Ta člen namreč govori, da v kolikor oseba opravi delo za državo in je izplačevalec osebnega dohodka, ki ga pogodbenica ali njena politična enota ali lokalni organ izplača posamezniku za storitve, opravljene za to državo, enoto ali organ, se obdavči samo v tej državi. Država Slovenija je namreč ta člen prevedla napačno in v slovensko različico vpisala, da bi naj to veljalo samo za državne funkcije, kar pa po angleški verziji, ki je merodajna, ne drži. Nekaj odločb je Slovenija z oprostitvijo obdavčenja v Sloveniji že izdala, vendar je kmalu za tem odločanje v teh zadevah zamrznila. Po našem mnenju je zamrznitev odločanja nezakonita, saj o tej možnosti ne govori nobeden zakonski ali podzakonski akt. Rok za izdajo dohodninske odločbe je 31. oktober tekočega leta. Gre sicer za instrukcijski rok, ki ga organ v izjemnih primerih lahko prekorači, vendar le v primerih, ko od zavezanca zahteva dopolnitve ali dokumentacijo, ki je za odločanje pomembna in je zavezanec ni dostavil."

Ob omenjenem zbiranju podpisov za začetek zakonodajne procedure predloga sprememb zakona o dohodnini je pri sindikatu v pripravi še dokument, s katerim bodo obvestili pristojne o kršitvah, ki izhajajo iz bilateralnih konvencij glede dvojnega obdavčevanja.