Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pozdravljajo odločitev vlade, da se minimalna plača zviša nad prag revščine. Predsednik Andrej Zorko ocenjuje, da gre za korak v pravo smer, a opozarja, da se je razmerje med minimalno plačo in minimalnimi življenjskimi stroški v zadnjih letih poslabšalo.

Sindikati dvig pozdravljajo

Po njegovih besedah se je nominalna vrednost minimalne plače sicer občutno zvišala, vendar so se hkrati močno podražile osnovne življenjske potrebščine. Sindikati zato ne bi nasprotovali še višjemu dvigu, ob tem pa pričakujejo, da bodo rasti minimalne plače sledili tudi dvigi ostalih plač, zlasti v zasebnem sektorju, da se prepreči plačna kompresija.

ZSSS hkrati poudarja, da dvig ne bi smel voditi v draženje javnih storitev ali v dodatno finančno breme za gospodinjstva.

Mesec: Dvig bo imel predvsem pozitivne učinke

Minister za delo Luka Mesec je sporočil, da bo minimalna plača v letu 2026 znašala 1482 evrov bruto, kar pomeni 15,97-odstotni dvig glede na lansko leto. Po njegovem gre za ambiciozen, a realen ukrep, katerega posledice bodo predvsem pozitivne.

Mesec priznava, da se ob vsakem dvigu pojavi vprašanje plačne kompresije, vendar poudarja, da gre za začasen pojav. Od uveljavitve zakona o minimalni plači leta 2019 sta tako minimalna kot povprečna plača nominalno zrasli za okoli 44 odstotkov, realno pa za približno 15 odstotkov.

Posledice tudi za javni sektor

Dvig minimalne plače bo vplival tudi na plačni sistem v javnem sektorju. Ker nihče ne sme imeti osnovne plače, nižje od minimalne, bodo morali najnižje uvrščene javne uslužbence prerazporediti v sedmi plačni razred, kjer osnovna plača znaša 1497,22 evra bruto.

Finančni minister Klemen Boštjančič je pojasnil, da bo morala večina proračunskih uporabnikov sredstva za to zagotoviti znotraj obstoječih proračunov, brez rebalansa.

OZS: Brez razbremenitev bo dvig nevzdržen

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so do odločitve precej bolj kritični. Opozarjajo, da je 16-odstotni dvig brez davčnih razbremenitev za mala podjetja in obrtnike preveliko breme, ki slabi konkurenčnost in povečuje inflacijske pritiske.

Po njihovem se bodo višji stroški dela neizogibno prelili v višje cene storitev in izdelkov, kar bodo na koncu občutili vsi potrošniki. Ob tem izpostavljajo tudi vse večje nezadovoljstvo strokovnega kadra, saj se minimalna plača nevarno približuje povprečni.

Delodajalci: Politična odločitev z nevarnimi posledicami

Tudi na Združenju delodajalcev Slovenije menijo, da gre za politično všečen, a ekonomsko tvegan poseg. Opozarjajo, da minimalna plača ni zgolj socialni ukrep, temveč pomembna ekonomska kategorija, ki vpliva na investicije, poslovne modele in ohranjanje delovnih mest.

Dvig po njihovem sproža verižno rast drugih stroškov, kot so regresi in božičnice, ter dodatno obremenjuje predvsem mala in srednja podjetja ter delovno intenzivne panoge. Vlado zato pozivajo k resnemu dialogu in takojšnji davčni razbremenitvi dela.