Zaradi serije zakonskih sprememb, ki jih je v zadnjem obdobju uvedlo ministrstvo za delo, se na ta znesek, po podatkih portala Forbes Slovenija zdaj samodejno veže celotna paleta socialnih in delovnih prejemkov.
Nova bruto minimalna plača, ki znaša približno 1.480 evrov, namreč s seboj vleče vse od študentskih urnih postavk do nadomestil za brezposelne. V nadaljevanju razkrivamo, kaj to pomeni za vašo denarnico in kakšne pasti takšen sistem prinaša.
Več denarja za dopust
Kot piše Forbes Slovenija, je dvig minimalne plače neposredno povezan z minimalno višino regresa za letni dopust. Ker zakon določa, da regres ne sme biti nižji od minimalne bruto plače, bo moral vsak delodajalec letos zaposlenim izplačati vsaj 1.480 evrov.
Novost, ki jo izpostavlja prej omenjeni portal, je tudi t. i. zimski regres (ali božičnica), katerega minimalna višina znaša polovico minimalne plače. Za letošnje leto to pomeni 740 evrov, kar je sto evrov več kot lani. Delodajalci bodo morali ta znesek izplačati do sredine decembra, razen v primeru hudih likvidnostnih težav, kjer se rok lahko zamakne.
Razlika med kadri se bo zmanjšala
Čeprav se višji prejemki slišijo spodbudno, opozarja Forbes na strukturno težavo, imenovano kompresija plač. Ekonomistka Polona Domadenik Muren je za omenjeni medij pojasnila, da dvig minimalne plače močno pritiska na plače, ki so do 20 odstotkov nad njo. V praksi to pomeni, da se razlika med pomožnim delavcem in strokovnim kadrom zmanjšuje.
V javnem sektorju pa je situacija še nekoliko bolj napeta. Kljub plačni reformi bo po novem spet šest od 65 plačnih razredov zdrsnilo pod raven minimalne plače. Minister Mesec sicer miri, da je to rešljivo s kolektivnimi dogovori, a sindikati že napovedujejo oster boj za ohranitev plačnih razmerij.
Od februarja nove urne postavke za študentsko delo
Dijaki in študenti so med tistimi, ki se bodo dviga minimalne plače verjetno najbolj razveselili. Minimalna študentska urna postavka je namreč neposredno vezana na minimalno plačo, preračunano na povprečno mesečno delovno obveznost (174 ur).
Stara postavka: 7,34 € bruto
Nova postavka (predvidoma od februarja): 8,50 € bruto
Ta skok bo vplival na celoten trg študentskega dela, saj bodo morala podjetja za študentsko uro odšteti bistveno več, kar se bo verjetno odrazilo v večjem povpraševanju študentov po delu, a morda manjši ponudbi s strani manjših podjetij, še piše Forbes Slovenija.
Preobrat na področju nadomestil za brezposelne
Čaka pa nas tudi precejšen preobrat na področju nadomestil za brezposelne. Če so bili ti zneski v preteklosti fiksni, so zdaj določeni v deležu minimalne plače. Po novem najnižje nadomestilo znaša 70 odstotkov minimalne bruto plače (okoli 1.040 evrov), najvišje pa ne sme preseči 130 odstotkov (nekaj čez 1.900 evrov).
Podobno velja tudi za javna dela. Od letos nihče, ki dela polni delovni čas v okviru javnih del, ne sme prejeti manj kot 1.480 evrov bruto. Plačilo se sicer stopnjuje glede na izobrazbo, pri čemer tisti z najvišjo izobrazbo (osma stopnja) prejmejo 125 odstotkov minimalne plače.
Osebna asistenca postaja večji strošek za državo
Zadnja velika skupina, ki jo omenja Forbes, so osebni asistenti. Njihova osnovna plača je zdaj fiksno vezana na 1,02-kratnik minimalne plače, kar pomeni dvig na približno 1.500 evrov bruto. Ker se ta sistem financira neposredno iz proračuna, bo vsak dvig minimalne plače pomenil tudi večji strošek za državno blagajno, kar odpira vprašanja o dolgoročni vzdržnosti sistema socialne oskrbe.
