Na podlagi vladnega odloka o ugotovitvi zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zaporih so doslej prekinili prestajanje zaporne kazni dvema obsojencema.

Dvama zapornikoma v Mariboru predčasno prekinili prestajanje kazni

Na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) so začeli uresničevati odlok o ugotovitvi zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih za prestajanje kazni zapora ter določitvi začasnih ukrepov, ki ga je vlada izdala pred dobrim mesecem dni na podlagi novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Prvi dve odločbi o prekinitvi prestajanja zaporne kazni od začetka veljavnosti vladnega odloka so sprejeli v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, ob čemer sta bili obe izdani za čas trajanja razlogov za prekinitev.

Prekinitev prestajanja kazni, kot skrajen ukrep

Kot pojasnjujejo na URSIKS, se prekinitve prestajanja zaporne kazni poslužujejo kot skrajnega ukrepa, "ko na določeni lokaciji zmanjka prostora za namestitev zaprtih oseb, na priliv katerih v URSIKS nimamo vpliva." V primeru prekinitve zaporne kazni zaradi zaostrenih varnostnih razmer je čas trajanja vezan na veljavnost odloka vlade, v katerem so opredeljeni začasni ukrepi, so dodali.

"Trajanje začasnih ukrepov se sme določiti za toliko časa, kolikor trajajo zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih, vendar najdlje za tri mesece," so navedli.

Prekinitev kazni mogoča, kadar ne obsajajo varnostni zadrški

Pojasnjujejo še, da lahko direktor kazen zapora prekine, kadar ne obstajajo varnostni zadržki. Pri presoji slednjih se upoštevajo vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni zapora, kot so osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanja nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev, način nastopa kazni in mogoči odprti kazenski postopki.

Vladni odlok določa tudi pooblastila bivšim oziroma obstoječim zaposlenim, ki opravljajo druge naloge in so nekoč že bili pravosodni policisti, da jih lahko vključijo v delo. Kot pojasnjujejo na URSIKS, so doslej sklenili šest dogovorov s posamezniki, ki so v preteklosti že opravljali delo pravosodnega policista.