Da je zahodni svet, kar vključuje tudi Slovenijo, medikaliziran, je jasno. Domovi so polni zdravil, prehranskih dodatkov, vitaminov … Podobno stanje vlada tudi na področju duševnega zdravja, nekateri si ga upajo označiti celo kot alarmantnega.

»Duševna motnja je oznaka za bolezni, ki so jim skupne različne kombinacije bolezensko spremenjenega mišljenja, čustvovanja, zaznavanja, vedenja, spomina. Duševne motnje diagnosticira zdravnik po uveljavljenih klasifikacijskih sistemih. Med najpogostejšimi so: depresija, shizofrenija, blodnjava motnja, bipolarna motnja razpoloženja, panična motnja, anksiozna motnja idr. Zdravnik ob diagnozi napiše tudi ustrezen recept za antipsihotike, anksiolitike oziroma antidepresive,« pojasni dr. Tatja Kostnapfel, mag. farmacije.

Tako poznamo sedem skupin zdravil z delovanjem na živčevje, od tega se 41,2 % receptov predpiše analgetikov, 27,1 % psiholeptikov ter 20,0 % odstotkov psihoanaleptikov. V skupino psiholeptikov sodijo antipsihotiki, zdravila za zdravljenje psihotičnih motenj ter anksiolitiki, zdravila za zdravljenje tesnob, antidepresive pa uvrščamo v skupino psihoanaleptikov.

Za zdravila z delovanjem na živčevje je bilo v letu 2018 predpisanih kar 3.405.240  receptov, 303.787 receptov je bilo predpisanih za antipsihotike, 409.113 za anksiolitike ter kar 586.264 za antidepresive.

Antipsihotiki in anksiolitiki

Dr. Tatja Kostnapfel, mag. farmacije iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje bolj podrobno razloži tudi statistike psiholeptikov, ki so druga najpogosteje predpisana skupina zdravil, zavzemajo 27,1 % delež števila receptov ter 19,8 % delež vseh sredstev, namenjenih za zdravila z delovanjem na živčevje. Od tega se za antipsihotike porabi kar 62,9 % vseh sredstev, čeprav je delež izdanih receptov za slednje le 32,9 %. »Izdaja zdravil iz podskupine antipsihotiki je v letu 2018 narasla za 4,1 %.  Najpogosteje predpisani antipsihotiki so kvetiapin, risperidon, olanzapin, sulpirid, aripiprazol, klozapin, haloperidol in promazin. Vsem naštetim učinkovinam razen zadnjim dvem delež receptov narašča, najbolj pa kventiapinu, sulpiridu in aripiprazolu,« pojasni dr. Tatja Kostnapfel, mag. farmacije.

Antipsihotikov se največ predpiše v zasavski regiji, kjer ima 3,6 % ljudi predpisano vsaj eno antipsihotično zdravilo, v podravski regiji je ta številka nekoliko manjša in znaša 2,8 %. Povprečno je v letu 2018 antipsihotike prejemalo 3,1 % Slovenk in Slovencev.

Na anksiolitikih skoraj 7 % Slovencev

Med psiholeptiki se že več let v največji meri predpisuje anksiolitike, strokovnjaki za duševno zdravje pa sorazmerno s tem vse bolj poročajo o prisotnosti anksioznosti in anksioznih motenj. A poraba tovrstnih zdravil se, vsaj po slovenskih statistikah, pri nas zmanjšuje. V letu 2018 se je tako število predpisanih receptov za anksiolitike zmanjšalo za 2 %. Tako je bilo predpisanih 409,1 tisoč receptov v skupni vrednosti 2,7 milijona evra. Nekoliko poenostavljeno to pomeni, da je bilo na 1000 prebivalcev predpisanih kar 198 receptov. »Najpogosteje predpisane učinkovine med anksiolitiki so bile alprazolam z 161,3 tisoč receptov, bromazepam s 125,6 tisoč receptov in diazepam s 65,8 tisoč receptov,« pove dr. Kostenapflova.

Nacionalni inštitut za javno zdravje anksioznost ali tesnobo opredeli kot neprijetno, strahu podobno čustveno stanje, ki poraja telesne in vedenjske spremembe, podobne odzivu na stres. Kadar je anksioznost dolgotrajnejša in posameznika ovira pri vsakodnevnem funkcioniranju, govorimo o anksiozni motnji. Poznamo več vrst takih motenj: generalizirano anksiozno motnjo, panično motnjo, fobije, posttravmatsko stresno motnjo in obsesivno kompulzivno motnjo.

Zdravil za anksiozne motnje se največ predpiše v pomurski in podravski regiji. Tako v Pomurju anksiolitike prejema 8,5 % populacije, v Podravski regiji pa 8,4 % prebivalcev. Slovensko povprečje za leto 2018 znaša 6,9 %, kar pa je manj kot leto pred tem.

Antidepresivi v številkah

Delež receptov za psihoanaleptike predstavlja 20 % vseh izdanih receptov za zdravila z delovanjem na živčevje, od tega je največ predpisanih antidepresivov. Predpisovanje teh pa z leti narašča. Tako je bilo v letu 2018 predpisanih za kar 3,1 % več antidepresivov kot leto pred tem, to pa je pomenilo tudi za 5 % večje stroške. »Najpogosteje predpisani antidepresivi so že vrsto let selektivni zaviralci privzema serotonina. Glede na leto 2017 se je število receptov za selektivne zaviralce prevzema serotonina povečalo za 1,5 %, stroški zanje pa kar za 15,3 %,« pojasni dr. Kostenapflova in nadaljuje: »Najpogosteje so bila predpisana zdravila z escitalopramom s 146 tisoč recepti v vrednosti 1,8 milijona evrov, ki ostaja najpogosteje predpisani antidepresiv. Drugi po porabi antidepresivov je sertralin s 122,4 tisoč recepti v vrednosti 1,6 milijona evrov. Pogosto so predpisani tudi recepti za duloksetin, mirtazapin, venlafaksin, trazodon in bupropion.«

V povprečju antidepresive prejema 7 % slovenske populacije, največ pa se jih predpiše v zasavski in goriški regiji.

Največ zdravil zaužijejo ženske in starejši

Če predpisovanje antidepresivov in anksiolitikov pogledamo glede na starost uporabnikov, je bilo največ obojih predpisanih v starostni skupini nad 65. letom starosti. Anksiolitike je v letu 2018 uživali 6 %, antidepresive pa 7 % Slovencev med 20. in 64. letom starosti. Mladostnikov do 19. leta starosti, ki uživajo antidepresive in anksiolitike, je manj kot 1 %. Statistike kažejo tudi, da tako anksiolitike kot antidepresive v večji meri uživajo ženske. Uporaba antidepresivov med ženskami in moškimi je med leti 2006 in 2018 še narasla, raba anksiolitikov pa je nekoliko upadla.

»Opazen je naraščajoč trend predpisovanja antidepresivov ob sočasnem zmanjšanju predpisovanja anksiolitikov, kar je skladno z doktrino predpisovanja in kliničnimi smernicami,« pojasni dr. Tatja Kostenapfl, mag. farmacije iz NIJZ.

Pa vzroki?

Visoke številke v predpisovanju antidepresivov in anksiolitikov je mogoče razložiti na več načinov. Eden od teh je ta, da imajo že nekaj let pristojnost predpisovanja tovrstnih zdravil tudi splošni in družinski zdravniki. Zanimive so tudi visoke številke v Zasavju in Pomurju, kjer tako statistike kot zgodbe iz prakse izpričujejo pomanjkanje psihiatrov, več samomorov, alkoholizma in slabšo gospodarsko situacijo z visoko brezposelnostjo.

Zdravila z delovanjem na živčevje so takoj za zdravili za zdravljenje bolezni srca in ožilja druga najpogosteje predpisana skupina zdravil v Sloveniji.

Vse večja količina antidepresivov jasno riše vzporednice tudi s prevladujočo neoliberalno logiko, ki kroji praktično vsa področja našega življenja. V ospredju sta vrednoti dosežka in tekmovalnosti, kar pa v kombinaciji z naraščajočo individualizacijo predvsem mladih, konča v stresu in naposled v duševnih motnjah. Kot rešitev se očitno predpisuje zdravila, ne da bi se skušalo spremeniti razmere, ki posameznike v duševne bolezni pahnejo. Ena od takih situacij je tudi slovenski trg dela, ki vztraja pri prekarnosti, slednja pa že v svojem imenu ne zagotavlja varnosti in stabilnosti, ki ju posameznik za dobro duševno zdravje potrebuje.

Tveganja za slabše duševno zdravje tudi med mladimi

O občutkih anksioznosti, ki jih zdravniki, ko pacienti potožijo o njih, že hitro skušajo blažiti z zdravili, med mladimi govorijo tudi mariborski raziskovalci iz Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete v Mariboru. Tako v zadnjih letih vse več mladih izraža strahove, povezane s terorističnimi napadi, vojno in korupcijo, skoraj polovica mladih, ki so bili vključeni v študijo Mladina 2018, se močno boji brezposelnosti, onesnaženosti ter socialne nepravičnosti, strah pred resno boleznijo pa je prisoten pri več kot polovici mladih. Skladno s tem z leti upada tudi vsesplošno zadovoljstvo mladih z življenjem, nekaj manj kot 10 % mladih pa je celo izrazilo prepričanje, da je življenje prazno in brez smisla.

Slovenci tako ostajamo sami, usmerjeni v doseganje najboljših rezultatov in tekmovanje na vseh področjih našega življenja, naši edini blažilci tesnob, depresij in drugih duševnih motenj pa so zdravila.