Prvega aprila praznujemo dan norcev oziroma norčavosti, ko skušamo drug drugega naplahtati z zgodbicami in informacijami, ki se zdijo resnične, a niso.
V Veliki Britaniji se lahko šalijo le do 12. ure, drugače ...
Ta običaj poznajo v večini evropskih držav, prve zabeležke o dnevu norcev pa segajo že v leto 1392, ko so izšle Canterburyjske povesti angleškega pesnika Geoffreyja Chaucerja. Ta naj bi v povesti vključil pripoved o petelinu, ki ga 32 dni po 1. marcu, torej na 1. april, naplahta lisica. Za dan norcev pa naj bi prvi april razglasil Ludvik XIV., saj naj bi ga tega dne njegov dvorni norec pošteno potegnil za nos.
Po drugi razlagi naj bi dan norcev prvič praznovali v Franciji po tistem, ko je ta sprejela gregorijanski koledar. 1. april je med Francozi postal dan, namenjen norčavosti in posmehovanju drugim.
V nekaterih državah, denimo v Veliki Britaniji, se potegavščine izvajajo praviloma le do 12. ure opoldne. Kdor po tej uri skuša drugega naplahtati, pa sam obvelja za norca.
Tradicija 1. aprila pogosto znana kot "aprilska riba"
V Italiji, Franciji, Belgiji ter francosko govorečih območjih Švice in Kanade pa je tradicija 1. aprila pogosto znana kot "aprilska riba". Med možnimi potegavščinami so poskusi, da bi žrtvi na hrbet neopazno pritrdili papirnato ribo. Tudi številni časopisi na prvi aprilski dan širijo lažno zgodbo o ribi, subtilna omemba ribe pa včasih nakazuje, da gre za prvoaprilsko potegavščino. V Franciji na ta dan v izložbah slaščičarn in čokoladnic prodajajo čokoladne ribe.
Med bolj odmevnimi prvoaprilskimi potegavščinami je lažni intervju s profesorjem, ki je za angleški BBC dejal, da je izumil televizijo, ki poleg slike prenaša tudi vonjave. Kasneje je več ljudi klicalo medijsko hišo in poročalo, da so tudi oni že zaznali vonjave iz televizije.
No, danes se je kar nekaj potegavščin znašlo na družbenih omrežjih. Katerim ste nasedli vi?
