Gospodarsko interesno združenje za vetrno energijo (GIZ VE) je izrazilo globoko presenečenje in razočaranje nad posvetom o umeščanju vetrnih elektrarn, ki ga organizira Državni svet. Kot so sporočili iz združenja, so bili ob pregledu programa dogodka šokirani nad njegovo enostransko zasnovo.

Poudarjajo pristranskost in pomanjkanje verodostojnosti

GIZ VE poudarja, da je bil dogodek, ki bi ga morala organizirati nevtralna institucija, kot je Državni svet, zasnovan kot javna tribuna proti razvoju vetrne energije. Še posebej jih je zmotilo, da posvet moderira aktivna članica civilne iniciative, ki že dlje časa javno nasprotuje vetrnim projektom. Po njihovem mnenju takšna pristranskost resno ogroža verodostojnost posveta.

Iz združenja so sporočili, da so bili na dogodek večinsko vabljeni strokovnjaki in organizacije, ki javno nasprotujejo vetrnim projektom, pogosto z zavajajočimi trditvami in izkrivljenimi podatki. Glasovi investitorjev in neodvisnih strokovnjakov, ki podpirajo odgovorno umeščanje vetrnih elektrarn, so bili v programu potisnjeni na rob, saj je bilo za drugačna mnenja predvidenih zgolj 20 minut od skupno 180 minut trajanja dogodka. GIZ VE navaja primer investitorja, ki je po prejemu programa zaprosil za razširitev nabora poročevalcev z neodvisnimi strokovnjaki, vendar je bil zavrnjen, čeprav je organizator naknadno dodal nove poročevalce, ki prav tako javno nasprotujejo rabi vetrne energije.

Spodkopavanje zaupanja v strokovnost in nepristranskost institucije?

GIZ VE meni, da takšna zastavitev dogodka ne le izkrivlja sliko, ampak tudi resno spodkopava zaupanje v strokovnost in nepristranskost institucije. Državni svet po njihovem mnenju omogoča platformo, ki je po svoji naravi promocijsko orodje enega pogleda, brez spoštovanja do drugih stališč in strokovnih meril.

Združenje je izpostavilo, da je Državni svet s prevzemom vloge organizatorja posveta o vetrnih elektrarnah prevzel posredniško nalogo, ki je sicer odziv na očitke nekaterih civilnih iniciativ o premajhni vključenosti v postopke umeščanja projektov. Vendar pa GIZ VE poudarja, da tovrstna interpretacija povsem prezre dejansko stanje na terenu, saj so vse civilne iniciative vključene v postopke skladno z zakonodajo. Investitorji danes izvajajo številne aktivnosti v lokalnih okoljih, kot so redna komunikacija z javnostjo, predstavitev projektov, udeležba na javnih razpravah in sodelovanje z občinami. Transparentnost in vključevanje sta postala standard.

Namen dogodka ni bil odprt in uravnotežen dialog

Po mnenju GIZ VE se ponavljanje očitkov o izključenosti pogosto uporablja kot zavestna strategija, katere namen ni izboljšati sodelovanje, temveč investitorje spraviti v položaj, da bi zaradi nenehnih pritiskov odstopili od projektov. Takšne taktike postavljajo v slabši položaj predvsem tista okolja, ki že desetletja nosijo breme energetske oskrbe države, kar lahko pomeni, da bo družba zamudila priložnost za pravično energetsko prihodnost.

Združenje zaključuje, da v takšni očitno zrežirani razpravi sploh ne bi mogli sodelovati, saj zanje ni bilo predvidenega prostora, kar potrjuje, da namen dogodka ni bil odprt in uravnotežen dialog, temveč izključitev glasov, ki zagovarjajo strokovno, zakonito in odgovorno umeščanje vetrnih projektov v prostor.

DEM: Nasprotnikom namenjen nesorazmerno večji del časa

Dravske elektrarne Maribor (DEM) so medtem pojasnile svojo odločitev o neudeležbi na posvetu "Vetrna energija, prostor in okolje – čas za razmislek", ki ga organizira Državni svet. Vabilo so sprva z veseljem sprejeli, saj so ga razumeli kot priložnost za odprt in strokovno utemeljen dialog o prihodnosti obnovljivih virov energije v Sloveniji.

Vendar pa so v DEM ugotovili, da program posveta ne omogoča uravnotežene predstavitve različnih stališč. Kot so sporočili, je deležnikom, ki javno nasprotujejo razvoju vetrne energije, namenjen nesorazmerno večji del časa, medtem ko so strokovnjaki in investitorji, ki projekte pripravljajo v skladu z zakonodajo ter okoljskimi in prostorskimi merili, postavljeni v izrazito neenakopraven položaj.

DEM so se zato odločile, da se posveta ne udeležijo, saj njihovo sodelovanje v takšnem formatu žal ne bi moglo prispevati k vsebinsko uravnoteženi razpravi, kar je bil njihov osnovni namen. Prepričani so, da je za verodostojno javno razpravo ključna enakovredna zastopanost vseh pogledov, zato ostajajo odprti za sodelovanje v prihodnjih razpravah, kjer bo takšen dialog omogočen.