Svetniki med drugim nasprotujejo spremembam sistema normiranih odhodkov, novi olajšavi za delavce iz tujine, vodenju dodatnih evidenc za podjetja ter zvišanju obdavčitve sladkih pijač.

Omenjeni noveli sta del paketa davčnih sprememb, ki ga je DZ potrdil v četrtek. Vlada z njim po lastnih navedbah cilja na večjo konkurenčnost gospodarstva, privabljanje delovne sile ter spodbude inovacijam in investicijam.

Če bo državni svet veto na obe noveli zakonov sprejel, bo moral DZ o novelah odločati še enkrat, za njuno potrditev pa bo potrebna absolutna večina poslanskih glasov, torej 46.

Da bi v Slovenijo privabili novo delovno silo, novela zakona o dohodnini med drugim uvaja novo davčno olajšavo za visoko kvalificirane kadre v starosti do 40 let, ki bi se v Slovenijo vrnili po dveh letih dela oziroma študija v tujini ali pa so tu zaposleni tuji državljani. Ob pogoju dvakratnika povprečne plače bodo pet let po prihodu v Slovenijo deležni znižane dohodnine v višini sedem odstotkov bruto plače.

Razlikovanje davčnih zavezancev glede na rezidentski status na način, da se novim rezidentom podeljuje posebna olajšava, se zdi državnim svetnikom diskriminatorna. Sprašujejo, se, zakaj se takšnega ukrepa ne uvede tudi za domače izobražene delavce, ki bi jim tovrstna stimulacija dejansko nekaj pomenila.

Sporne ničelne bonitete za zasebno rabo službenega vozila

Sporne so po njihovi oceni tudi določbe glede ničelne bonitete za zasebno rabo službenega vozila na električni pogon, ki bo veljala le še do vključno davčnega leta 2029. Glede na to, da se Slovenija na področju zelenega prehoda z največjimi izzivi sooča prav na področju prometa, je nujna pospešena elektrifikacija voznega parka, so zapisali v predlogu za odložilni veto.

Skeptični tudi do sprememb za normirance

Glede znižanje meje za sodelovanje v sistemu za polne normirance v okviru obdavčitve dohodkov iz dejavnosti pa so predlagatelji odložilnega veta zapisali, da bo povzročila neenakost med davčnimi zavezanci. Pričakovati je več zatekanja k nedovoljenim praksam in posledično nižje prilive v davčno, pokojninsko in zdravstveno blagajno, pa tudi nižjo gospodarsko rast in posledično večje potrebe po socialnih transferjih, menijo.

Novela zakona o dohodni ob tem ne naslavlja ustrezno položaja in pomena zagonskih podjetij. Medtem ko je vlada vanjo zapisala preložitev obdavčitve nagrad za zaposlene v zagonskih podjetjih na kasnejše obdobje, pa se zdi državnim svetnikom bolj ustrezna rešitev preko ukrepov davčne narave olajšati zaposlovanje vrhunskih strokovnjakov in vlaganja v raziskave in razvoj v teh podjetjih.

Namen novele zakona o DDV je prenos dveh evropskih direktiv v slovensko zakonodajo, in sicer naj bi se malim podjetjem olajšalo čezmejno poslovanje ter zvišal prag za obvezno identifikacijo in obračunavanje DDV s 50.000 na 60.000 evrov letnega prometa. Poleg tega se uvaja možnost skupne identifikacije za namene DDV več davčnih zavezancev.

Višja stopnja DDV za pijače s sladkorjem

Hkrati se DDV za pijače z dodanim sladkorjem in sladili zvišuje z znižane 9,5-odstotne na splošno stopnjo, to je 22 odstotkov.

Državni svetniki nasprotujejo predvsem obveznosti predložitve evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV finančni upravi v elektronski obliki po elektronski poti. To bo po njihovih opozorilih podjetjem povzročilo dodatne stroške za nadgradnjo programske opreme, nalaga pa jim tudi dodatne administrativne obremenitve. Predlagajo vsaj bolj ustrezno prehodno obdobje.

Glede zvišanja obdavčitve sladkih pijač pa menijo, da ne bo doseglo namena, to je zmanjšanja porabe nezdravih pijač in posledično ugodnih učinkov na zdravstveno blagajno. Vladi očitajo, da je ukrep predlagala zgolj z namenom višjega davčnega priliva.