Državne pomoči podjetjem naj bi bile prej izjema kot pravilo. Evropska unija si je namreč na področju konkurenčne politike zadala cilj, da mora skupni trg delovati čim bolj nemoteno, pri tem pa državne pomoči izkrivljajo konkurenco. Zato nas je zanimalo, koliko državnih pomoči je bilo podjetjem dodeljenih v času te vlade, kakšni so bili učinki teh pomoči, kateri projekti iz tega naslova so bili uspešno realizirani na območju Podravja, zakaj tokrat država ni pomagala Mariborski livarni Maribor. Dotaknili pa smo se tudi sredstev, namenjenih za digitalizacijo medijev. 

Na naša vprašanja so odgovarjali na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Na katere projekte podjetij, za katere je v zadnjem obdobju ministrstvo namenilo sredstva oziroma pomoč, ste ponosni?

Ministrstvo izvaja raznolike politike, katerih aktivnosti in ukrepi se razlikujejo po namenih, učinkih in ciljih. Zaradi te raznolikosti je težko in nehvaležno izpostaviti le nekaj posameznih projektov, na katere smo ponosni, saj z različnimi ukrepi uspešno dosegamo cilje na različnih področjih.

Med enega večjih uspehov tega mandata štejemo podpis memoranduma z Renault Group, podpis memoranduma in izvajanje postopka za investicijo Lek, sofinanciranje inovacijskih projektov avtomobilske industrije združene v iniciativo Gremo, številni projekti lesne industrije, rekordna vlaganja v športno infrastrukturo in zagon projekta za revitalizacijo slovenskega gostinstva Gostilna Slovenija.

Koliko delovnih mest ste z državnimi pomočmi ohranili oziroma ustvarili na novo?

Raznoliki ukrepi in aktivnosti ministrstva so usmerjeni k različnim ciljnim skupinam in zasledujejo različne strateške cilje. Nekatere aktivnosti so usmerjene v spodbujanje novih poslovnih priložnosti, krepitev prenosa inovacij v gospodarstvo in ustvarjanje dodane vrednosti. Večina ukrepov ministrstva ni usmerjena izključno v ustvarjanje novih delovnih mest. Ta so pri večini razvojnih in investicijskih projektov pogosto pozitivna posledica širših strateških pobud, ki prispevajo k dolgoročni gospodarski rasti in razvoju. Zaradi tega niso v vseh primerih predmet ciljanega spremljanja, zato tudi skupnih podatkov ni mogoče zagotoviti.

Kateri projekti so bili uspešno izvedeni v severovzhodni Sloveniji (v Podravju)?

V mandatu te vlade je bilo v Podravju izvedenih 66 projektov, ki pomembno prispevajo h krepitvi slovenskega gospodarstva. Vsak projekt, ne glede na njegovo velikost, ima pomembno vlogo pri doseganju naših skupnih ciljev. Če izpostavimo nekaj večjih projektov tega obdobja, so to projekti:

- Carthargo – širitev proizvodnje podjetja v Ormožu,

- Paloma – subvencija za investicijo IMPULZ B – Paloma PIS v Sladkem Vrhu,

- ACE Metalna – naložba v novo tehnološko opremo v Mariboru,

- Naturalica Foods – povečanje kapacitet z avtomatizacijo in modernizacijo proizvodnje v Mariboru,

- Žlahtič d.o.o. – Nakup opreme z najboljšo razpoložljivo tehnologijo za proizvodnjo lesenega stavbnega pohištva in

- Žiher d.o.o. – Lesnopredelovalni center Žiher LES (vzpostavitev celotnega proizvodnega procesa od hloda do hiše na eni lokaciji).

Zakaj Livarna Maribor ni bila deležna takšne pomoči kot bo, kot kaže, šempetrski Mahle, za katerega se je osebno zavzel premier Golob?

Za nas je vsako podjetje pomembno. V primeru omenjenih podjetij gre za različni situaciji in razloge za odpuščanje, ki jih ne gre primerjati. Trenutno stanje avtomobilske industrije zahteva pri podjetju Mahle prestrukturiranje, ki na kratki rok prinaša tudi nekatere negativne posledice, kot so potreba po prekvalifikaciji, odpuščanje in druge prilagoditve delovnih procesov. Le-te bodo v primeru podjetja Mahle na dolgi rok zagotavljale dolgoročno konkurenčnost in razvojni potencial podjetja. Podjetje Mahle sicer ni deležno nobene pomoči, z izjemo možnosti, da kandidirajo za razvojna sredstva, namenjena misiji GREMO.

Težavam, s katerimi se sooča MLM, smo namenili posebno pozornost. Čeprav je za poslovanje podjetja z vidika lastništva neposredno odgovoren Slovenski državni holding (SDH), sta se tako gospodarski minister Matjaž Han kot državni sekretar Matevž Frangež večkrat srečala z vodstvom podjetja in sindikatom delavcev ter se angažirala v iskanju rešitve, tudi v sodelovanju z SDH.

Gospodarsko ministrstvo je večkrat preverjalo pri Evropski komisiji možnosti za odobritev nove pomoči, vendar ta zaradi evropskih pravil o državnih pomočeh ni dopustna. Vlada RS je namreč podjetju MLM že dvakrat dodelila državno pomoč. Leta 2015 je država na podlagi takrat veljavnega Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah namenila podjetju MLM za prestrukturiranje sredstva v višini 5,1 milijona evrov (4,3 milijona evrov za dokapitalizacijo in 764 tisoč evrov za obročno plačilo regresne terjatve). Nato je država v letih 2019 in 2020 ob pandemiji covid-19 podjetju odobrila moratorij na plačilo obveznosti.

Podjetje MLM je sicer od leta 2009 dalje prejelo neposredno od države več kot 13,3 milijona evrov različnih pomoči, tako za naložbe v razvoj in industrijske raziskave, ustvarjanje novih ali ohranjanje obstoječih delovnih mest kot za reševanje finančnih problemov in prestrukturiranje.

Koliko sredstev so mediji dobili za digitalizacijo in kateri od njih so izpolnili cilje v okviru te pomoči?

Med klasifikacije, ki bi lahko ustvarjale medijske vsebine, štejemo tri klasifikacijske številke; 58 Založništvo, 59 Dejavnosti v zvezi z filmi, video in zvočnimi zapisi ter 60 Radijska in TV dejavnost. V okviru klasifikacije številka 58 (založništvo) se je na razpis prijavil konzorcij, katerega vodilni konzorcijski partner je Delo d.o.o.. V okviru klasifikacije 59 (dejavnost v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi) se je prijavilo podjetje Art Relabel 9 d.o.o., ki je konzorcijski partner v dveh konzorcijih.

Konzorciju z vodilnim konzorcijskim partnerjem Delo d.d. so dodeljena sredstva v skupni vrednosti 1.799.627,94 evrov. Od tega je do sedaj podjetje Delo d.d. prejelo 531.273,87 evrov realiziranih sredstev sofinanciranja. Konzorciju z vodilnim konzorcijskim partnerjem Herz d.o.o. so dodeljena sredstva v skupni vrednosti 1.834.323,83 evrov. Od tega je do sedaj podjetje ART RELABEL 9 d.o.o. prejelo 370.727,83 evrov realiziranih sredstev sofinanciranja. Konzorciju z vodilnim konzorcijskim partnerjem: Eles d.o.o. so dodeljena sredstva v skupni vrednosti 2.199.900,00 evrov. Od tega je do sedaj podjetje ART RELABEL 9 d.o.o. prejelo 142.958,44 evrov realiziranih sredstev sofinanciranja.