Danes objavljeni izsledki analize, ki jo skupaj pripravljajo nemška nevladna organizacija Germanwatch, nemški inštitut New Climate Institute in globalna mreža okoljskih nevladnih organizacij Climate Action Network (CAN), kažejo mešano sliko uspešnosti EU in njenih članic pri zniževanju emisij oz. učinkovitosti podnebne in energetske politike.

Skandinavske države najbolj uspešne

Medtem ko so skandinavske članice EU povsem na vrhu lestvice najbolj uspešnih, visoko pa je tudi EU kot celota, pa so predvsem članice iz srednje in vzhodne Evrope, kot so Madžarska, Poljska in Češka, bistveno manj uspešne, so rezultate analize predstavili v CAN.

Švedska se je uvrstila povsem na vrh lestvice. Zasedla je 4. mesto, saj prvih treh v analizi niso podelili. Skandinavska država je tako najuspešnejša četrto leto zapored. Od evropskih držav ji v deseterici sledijo Združeno kraljestvo (5. mesto), Danska (6. mesto) in Norveška (8. mesto).

Švedska se je uvrstila povsem na vrh lestvice. Zasedla je 4. mesto, saj prvih treh v analizi niso podelili. Skandinavska država je tako najuspešnejša četrto leto zapored. Od evropskih držav ji v deseterici sledijo Združeno kraljestvo (5. mesto), Danska (6. mesto) in Norveška (8. mesto).

Finska je npr. na 11. mestu, Latvija in Litva sta na 13. in 15. mestu, Švica pa na 14. mestu. EU kot celota se je uvrstila na 16. mesto in napredovala z 22. mesta glede na lansko lestvico, Portugalska je napredovala s 25. na 17. mesto, takoj za njo pa sta se uvrstili Hrvaška in Nemčija, ki sta prav tako napredovali.

Slovenija pri znižanju emisij nazadovala

Najbolj so medtem pri dinamiki znižanja emisij in učinkovitosti podnebne politike nazadovale Slovenija (s 44. je padla na 51. mesto), Španija (s 34. na 41. mesto), Belgija (s 35. na 40. mesto) in Grčija (z 28. na 34. mesto). Poljska je ob blagem napredku na 48. mestu, Madžarska in Češka pa ob slabšem rezultatu na 50. in 47. mestu.

Najbolj so medtem pri dinamiki znižanja emisij in učinkovitosti podnebne politike nazadovale Slovenija (s 44. je padla na 51. mesto), Španija (s 34. na 41. mesto), Belgija (s 35. na 40. mesto) in Grčija (z 28. na 34. mesto). Poljska je ob blagem napredku na 48. mestu, Madžarska in Češka pa ob slabšem rezultatu na 50. in 47. mestu.

A avtorji opozarjajo, da tudi Švedska, npr. zaradi velike porabe energije na prebivalca, ni nek “podnebni vzor”. Obenem Švedska tako kot nobena druga analizirana država ali skupnost držav ni na poti izpolnitve ciljev iz pariškega podnebnega sporazuma. Ravno zaradi tega prva tri mesta na lestvici ostajajo nerazdeljena.

Raziskava sicer analizira 57 svetovnih držav in EU kot celoto, ki skupaj zaležejo za 90 odstotkov globalnih emisij toplogrednih plinov. Tokratna analiza temelji na podatkih pred izbruhom pandemije covida-19, zato še ne vključuje učinkov zaustavitve javnega življenja in upočasnitve gospodarske dejavnosti na izpuste.

Emisije so se zvišale, a istočasno padajo

Globalno gledano je slika mešana. Skupno so se sicer emisije nekoliko zvišale, a istočasno padajo v nekaj več kot polovici analiziranih držav. V dveh tretjinah držav predstavljajo obnovljivi viri več kot 10 odstotkov energetske mešanice, v 12 državah ta delež presega 20 odstotkov.

Med državami iz skupine 20 največjih svetovnih gospodarstev (G20) so tri države na vrhu lestvice – že omenjeno Združeno kraljestvo je na 5. mestu, Indija na 10., EU pa, kot navedeno, na 16. mestu. Velika večina velikih gospodarstev pa je na samem dnu. Tam so se znašle ZDA (61. mesto), Savdska Arabija je na 60. mestu, Kanada na 58., Avstralija na 54., Južna Koreja na 53., Rusija na 52. mestu in Japonska na 45. mestu.

Med državami iz skupine 20 največjih svetovnih gospodarstev (G20) so tri države na vrhu lestvice – že omenjeno Združeno kraljestvo je na 5. mestu, Indija na 10., EU pa, kot navedeno, na 16. mestu. Velika večina velikih gospodarstev pa je na samem dnu. Tam so se znašle ZDA (61. mesto), Savdska Arabija je na 60. mestu, Kanada na 58., Avstralija na 54., Južna Koreja na 53., Rusija na 52. mestu in Japonska na 45. mestu. Kitajska kot največje od razvijajočih se gospodarstev je medtem na 33. mestu.

Avtorji raziskave opozarjajo svetovne države, da se je svet, ko gre za boj proti podnebnim spremembam, znašel na prelomni točki. Pristojne pozivajo, naj okrevanje po koronski krizi zastavijo tako, da bodo podnebno ukrepanje okrepile.