Država bi staršem, ki so zaposleni za krajši delovni čas zaradi starševstva, še naprej plačevala del prispevkov, vendar ne več od sorazmernega dela minimalne plače, ampak od dejanske mesečne bruto plače posameznega starša.

Državni svet Republike Slovenije je v zakonodajni postopek vložil predlog Zakona o spremembi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (predlog), v katerem predlagajo, izenačitev višine plačanih prispevkov za socialno varnost delavcev, ki so zaposleni za krajši delovni čas zaradi koriščenja pravice do krajšega delovnega časa po 50. členu ZSDP-1, s tistimi delavci, ki te pravice ne koristjo. S tem bi se odpravil neenakopraven položaj delavcev, ki so zaposleni za krajši delovni čas.

Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti oziroma najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev.

Z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja je pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v preteklosti večkrat opozarjalo na neustrezno ureditev plačila prispevkov s strani Republike Slovenije za starše, ki delajo s krajšim delovnim časom od polnega iz razloga starševstva.

Država bi še naprej plačevala prispevke, a od dejanske plače

“Zaradi načina njene ureditve, se koriščenje navedene pravice odraža v nižji pokojninski osnovi in s tem tudi nižji pokojnini. Delodajalec bi v skladu s predlagano spremembo staršu še vedno zagotavljal pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, vključno s plačilom prispevkov za socialno varnost za delo, opravljeno v krajšem delovnem času. Prav tako bi Republika Slovenija še naprej zagotavljala plačilo prispevkov za socialno varnost do polne delovne aktivnosti, vendar ne več od sorazmernega dela minimalne plače, ampak od dejanske mesečne bruto plače posameznega starša,” še navajajo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Delodajalec bi v skladu s predlagano spremembo staršu še vedno zagotavljal pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, vključno s plačilom prispevkov za socialno varnost za delo, opravljeno v krajšem delovnem času. Prav tako bi Republika Slovenija še naprej zagotavljala plačilo prispevkov za socialno varnost do polne delovne aktivnosti, vendar ne več od sorazmernega dela minimalne plače, ampak od dejanske mesečne bruto plače posameznega starša.

Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti oziroma najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev.

Delavci, ki so pravico uveljavljali, so bili v slabšem položaju

Zaposleni se za uveljavljanje pravice do krajšega delovnega časa odločajo zgolj zaradi potrebe po zagotavljanju varstva otroka, kar je seveda tudi namen pravice.

S tem naj bi si izboljšali možnosti usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, vendar so z uveljavljanjem te pravice v slabšem položaju, kot ostali zaposleni. Delo s krajšim delovnim časom ima za posledico nižje plačilo za opravljeno delo, kar je z vidika sorazmernosti opravljenega dela seveda ustrezno, vendar pa ima uveljavljanje te pravice za posledico tudi nižjo pokojninsko osnovo in posledično nižjo pokojnino,” še navajajo na ministrstvu.

Vlada RS ob temi meni, da s sedanjo ureditvijo, pravica ne dosega svojega namena, zato vsebino predloga podpira.