Potem ko industrijska proizvodnja v Nemčiji strmo pada, na drugi strani pa se povečuje javni dolg, nas je zanimalo, kakšne so gospodarske napovedi za Slovenijo, ki je močno odvisna od nemškega in nasploh svetovnega gospodarstva. Znano je, da je Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) napoved gospodarske rasti za leto 2025 znižala z 2,7 na 2,6 odstotka.

Na naša vprašanja je odgovarjala mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice.

[[image_1_article_73137]]

Kakšne so vaše napovedi glede pričakovanega ohlajanja gospodarstva v letu 2025?

Leto 2025 se obeta kot leto pomembnih premikov in izzivov za slovensko gospodarstvo. Na razvoj dogodkov bodo vplivale tako globalne kot evropske razmere, pa tudi politika državnih odločevalcev in geopolitične razmere. Negativne gospodarske napovedi za Evropo, vključno z gospodarskim krčenjem v Nemčiji, predstavljajo tveganje za izvozno usmerjena gospodarstva srednje in vzhodne Evrope, med njimi tudi za Slovenijo, ki je v letu 2023 v Nemčijo izvozila za 7.429 milijonov evrov blaga, uvozila pa ga je za 6.965 milijonov evrov. Skupno je blagovna menjava v letu 2023 dosegla 14.394 milijonov evrov. Po podatkih statističnega urada je bila septembra 2024 vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji v primerjavi s septembrom 2023 nižja za 6,1 odstotka, prav tako pa je za pet odstotkov zaostajala za vrednostjo iz septembra 2021.

Katere panoge bodo najbolj na udaru in v kakšni meri?

S krčenjem nemškega gospodarstva v ključnih sektorjih so najbolj na udaru avtomobilska, kovinska in elektroindustrija.

Je ohlajanje gospodarstva povezano zgolj z zelenim prehodom ali so še drugi razlogi?

Na ohlajanje gospodarstva vpliva veliko dejavnikov, med drugim tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. V poročilu švicarskega inštituta IMD smo izgubili štiri mesta in padli na 46. mesto med 67 državami. Porazni sta predvsem vladna in poslovna učinkovitost. Poročilo kaže, da smo na teh dveh področjih po oceni menedžerjev uvrščeni slabše od povprečja držav vzhodne Evrope.

V 2024 smo doživeli močan padec zlasti pri poslovni učinkovitosti, kjer smo izgubili deset mest in zdrsnili na 57. mesto, dodatno pa je ena ključnih slabosti tudi nizka vladna učinkovitost (padec na 46. mesto), ki vključuje nekonkurenčno poslovno zakonodajo in davčno politiko.

Dodatne težave, ki zavirajo preboj gospodarstva, pa so tudi premajhna vlaganja v raziskave in razvoj, demografski izzivi, neustrezno zastavljen „zeleni prehod“, regulativne omejitve, birokracija, energetska odvisnost, visoki stroški dela, počasna digitalna transformacija, kar se reflektira v zmanjševanje poslovne aktivnosti, selitev podjetij v druge države, odpuščanju delavcev in zapiranju podjetij.

Slovenija je močno odvisna od evropskega trga. Katere pa so, kar zadeva gospodarstvo, naše posebnosti? Kaj lahko sami storimo v izogib recesiji?

Slovenija, kot majhno in odprto gospodarstvo, je še posebej izpostavljena zunanjim gospodarskim vplivom, a hkrati ima orodja, s katerimi lahko ublaži tveganje recesije ali se ji celo izogne. Ključni ukrep za dvig gospodarske aktivnosti je energetska samozadostnost. Slovenija ima dober potencial za razvoj obnovljivih virov energije, predvsem hidroenergije, sončne energije in biomase. Vendar pa je še vedno precej odvisna od uvoza fosilnih goriv. Pomembna je tudi razbremenitev dela. V letu 2025 se bo tako obdavčitev povprečne plače zvišala še tretjič zapored in bo dosegla najvišjo po letu 2005.

Država bo pri povprečni plači letos s prispevki in dohodnino pobrala že okoli 46 odstotkov stroška dela.

Dodatno je pomembno spodbujanje investicij in inovacij - posebno pozornost bi morali nameniti inovacijam in digitalizaciji, saj ta dva sektorja predstavljata dolgoročni potencial za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Dodatno bi vlada morala podpreti tudi mala in srednja podjetja, ki predstavljajo hrbtenico slovenskega, pa tudi evropskega, gospodarstva, z uvedbo ciljno usmerjenih programov za izboljšanje dostopa do financiranja, usposabljanjem zaposlenih in digitalno transformacijo podjetij. Potrebno bi bilo tudi povečati javne investicije v infrastrukturo, energetiko in zelene tehnologije, s katerimi lahko spodbudimo gospodarsko aktivnost in ustvarimo nova delovna mesta. Da bi zagotovili dolgoročno odpornost gospodarstva, je ključno tudi vlaganje v izobraževalni sistem, ki bo prilagojen potrebam trga dela. Usposabljanje delovne sile za poklice prihodnosti, predvsem v tehnologiji, inženirstvu in trajnostnem razvoju, lahko zmanjša strukturno brezposelnost.

Slovenija ima številne možnosti za ublažitev posledic recesije ali za popolno izogibanje gospodarskemu upadu. Ključno je, da vlada, gospodarstvo in družba sodelujejo pri izvajanju ukrepov, ki krepijo odpornost gospodarstva, spodbujajo inovacije in zagotavljajo razvoj. 

Se je Evropa, potem ko Nemčija že zapira številne avtomobilske tovarne, že kaj naučila in bo začela drugače ravnati? (zlasti v luči kitajskega trga električnih vozil)

Na to vprašanje ne moremo postreči s konkretnimi odgovori, saj so napovedi in posledično rezultati odvisni od interne prakse posamezne države Evropske unije kot tudi od številnih drugih dejavnikov. Tako da bi bile vsakršne napovedi zgolj ugibanja in posledične špekulacije.