Epidemija je zaradi sprejetih ukrepov vplivala na dostop in izvajanje zdravstvenih storitev. Kot nam je povedala predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku in vodja oddelka ter državnega programa ZORA na Onkološkem inštitutu Ljubljana, doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., je bila onkologija sicer vedno prepoznana kot tista veja medicine, ki mora delovati. Kljub temu je bilo leta 2020 postavljenih manj prvih diagnoz, kar pomeni, da je bilo odkritih manj rakavih bolezni. Gre za bolezen, kjer je čimprejšnja diagnoza ključna, zato ne vemo, kakšno ceno je to dejansko imelo za ljudi in njihovo zdravje.

Onkologija se je v večini izvajala nemoteno, toda covid je nanjo vseeno vplival

Onkologija je bila ves čas pandemije prepoznana kot veja medicine, ki se mora izvajati nemoteno, zato je bila ves čas zagotovljena neprekinjena oskrba onkoloških bolnikov. Vendar kot poudarja doc. dr. Urška Ivanuš, je to zahtevalo veliko truda vodstva in zaposlenih na Onkološkem inštitutu. Prva dva meseca pandemije covid-19 so bili na področju raka sicer ustavljeni presejalni programi, ki so ključnega pomena za zgodnjo diagnozo raka. Kasneje so ves čas pandemije delovali neprekinjeno, tako je tudi sedaj.

Regijsko društvo Zveze slovenskih društev za boj proti raku v Mariboru je Društvo za boj proti raku Štajerske-Maribor. Naloga društva je zdravstvena vzgoja prebivalstva v zvezi z rakom, s ciljem, da jim postane lastno zdravje pomembna osebna naloga.

Regijsko društvo Zveze slovenskih društev za boj proti raku v Mariboru je sicer Društvo za boj proti raku Štajerske-Maribor. Naloga društva je zdravstvena vzgoja prebivalstva v zvezi z rakom, s ciljem, da jim postane lastno zdravje pomembna osebna naloga. “Poudarjamo, da se je rakavi bolezni mogoče izogniti z opuščanjem škodljivih navad in z zdravim načinom življenja ter da je raka mogoče uspešno zdraviti, če je le odkrit dovolj zgodaj. Želimo prispevati svoj delež v doseganju zastavljenega cilja Zveze slovenskih društev za boj proti raku, ta je postati prepoznaven deležnik v celovitem programu obvladovanja raka v Sloveniji,” pojasnjujejo na mariborskem društvu.

Najbolj problematično je bilo leto 2020, ko se je epidemija začela

Covid-19 je torej kljub trudu zdravstvenega kadra vplival tudi na onkologijo. Na koriščenje in dostopnost do zdravstvenih storitev so vplivale predvsem različne širše družbene spremembe. Na spletni strani slora.si je na voljo platforma onKOvid, analiza onkoloških obravnav, ki spremlja vpliv epidemije na slovensko onkologijo. Na platformi Register raka Republike Slovenije ažurno spremljajo razmere in opazujejo morebitne odklone in s tem omogočajo odločevalcem možnost za spremembe ukrepov. Na tak način so ugotovili, da je bil leta 2020 precejšen upad števila prijavljenih novih primerov raka (okoli 30 %). Prav tako je bil velik padec v številu napotitev na onkološko obravnavo in številu izvedenih obravnav ali preiskav.

Leta 2020 je bil precejšen upad števila prijavljenih novih primerov raka (okoli 30 %). Prav tako je bil velik padec v številu napotitev na onkološko obravnavo in številu izvedenih obravnav ali preiskav.

Kot pojasnjuje doc. dr. Urška Ivanuš, to seveda ne pomeni, da je bilo rakavih obolenj manj. “Leta 2020 ni bilo dovolj prvih diagnoz, odkrili smo manj raka kot bi pričakovali. Seveda raki niso izginili, ampak niso bili odkriti, kar pomeni, da bodo kasneje odkriti v višjih stadijih. Mi pa vemo, da prej kot je rak odkrit, bolj je ozdravljiv. Izjemno pomembno je, da raka odkriješ čim prej,” poudarja predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku.

Zapiranje preventivnih pregledov daje napačno sporočilo

Ob tem pojasni, da sama vidi dva vidika, zakaj se je število diagnoz zmanjšalo. “En je zagotovo sistemski. Spremenjen je bil dostop do zdravstvenih storitev na primarni in sekundarni ravni, bilo je manj osebnega stika, več telefonskih posvetov, e-naročanje, prioritizirale so se bolj nujne storitve,” razlaga Urška Ivanuš.

“To sporočilo, da je preventiva prva, ki jo lahko ukinemo, tudi ne deluje ravno spodbudno na to, da posameznik res poskrbi zase, da pokliče ob prvih znakih težave in skrbi za svoj življenjski slog,” poudari predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku.

“Na ravni posameznika so medtem nekateri ljudje morda imeli občutek, da njihove težave v primerjavi s covidom niso tako pomembne, da lahko počakajo. Nekateri so se bali okužbe, nekateri niso hoteli dodatno obremenjevati zdravstva. Drugi so imeli občutek, da je tako ali tako vse zaprto in da je brezveze probati, ker so poslušali, da je vse zaprto. Po drugi strani se je tudi vsa elektivna in preventivna storitev zapirala z redkimi izjemami, kot so presejalni programi, ki so z razen dveh mesecev na začetku pandemije ves čas delovali,” pojasni Ivanušova in doda, da so se ti sicer hitro vrnili na normalno število pregledov na mesec.

“Čas je za svež veter”

Doc. dr. Ivanuš pove, da je raziskava o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), ki jo je izvedel NIJZ, pokazala, da se je življenjski slog v času pandemije poslabšal. “To je pomembno, ker imamo 12 priporočil proti raku, z upoštevanjem katerih si lahko za polovico zmanjšamo verjetnost, da bomo umrli od raka,” ob tem doda.

12 priporočil temelji na zdravem načinu življenja, nekatera izmed njih so recimo zdravo prehranjevanje, čim manj alkohola in podobno. Zato Ivanušova poudari, da je zdaj čas, da se ponovno trudimo, da živimo zdravo, če smo to med epidemijo sicer malo zanemarili.

Predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku pove še, da se zdaj počasi vračamo v naše vsakdanje življenje, zato je pomembno, da vsak pri sebi naredi pregled, kaj vse je v zadnjih dveh letih oziroma v zadnjem času zanemaril. “Mogoče je zdaj res čas za svež veter, da se trudimo, da bomo živeli zdravo, da se odzovemo na vabilo za presejalni pregled, ko ga dobimo. Vemo, da lahko udeležba res reši življenje. In da se pozanimamo o zgodnjih znakih nevarnih bolezni kot je rak in da potem, če pri sebi opazimo kak takšen znak, pokličemo zdravnika,” ob tem poudari.

Klic zdravnika že za en nenaveden simptom nas lahko reši

Ob tem pojasni, da se nanaša predvsem na osebe, ki odlašajo z zdravstvenimi pregledi oz. čakajo, da se jim pojavijo resne zdravstvene težave. Kot pojasnjuje, je namreč pri raku res zelo pomembno, da se ga čim prej odkrije, zato lahko že en simptom, zaradi katerega pravočasno pokličemo zdravnika, reši življenje. Pri raku ločimo simptome in znake, pri katerih moramo ukrepati takoj, že ko se pojavijo prvič. Na primer, če opazimo kri v urinu, na blatu ali jo izkašljamo, ali zatipamo nenavadno spremembo v prsih. Pri drugih, bolj splošnih simptomih, ki se pojavijo na novo in trajajo več kot dva tedna (kot na primer utrujenost), lahko nekoliko počakamo, da vidimo ali bodo težave izzvenele, vendar ne čakamo predolgo. Če težave vztrajajo dva tedna in sumimo, da bi lahko bili prvi znak raka, je čas, da pokličemo zdravnika.

“Vsem se nam je spremenilo življenje. Zdaj je čas, da pomislimo nase in da ukrepamo. Čas je, da se trudimo zdravo živeti, če smo to med pandemijo malo zanemarili in da smo pozorni na zgodnje znake ter ne odlašamo.”

“Zdaj ni čas za odlašanje, zdaj je čas za ukrepanje. Ob takšnih znakih res ukrepajte, pokličite zdravnika, naročite se na pregled. Kot sem omenila, je pri raku res pomembno, da ga čim prej odkrijemo. Če bomo upoštevali teh 12 priporočil proti raku, pa bomo raka morda celo preprečili,” še ob tem poudari.