O neposrednem vplivu podražitev na slovensko gospodarstvo je z nami spregovorila dr. Mejra Festić, redna profesorica na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Pojasnila je, da so trenutne razmere posledica preteklih odločitev evropskih voditeljev, zaradi katerih so se energetski tokovi z vzhoda preusmerili preko Bližnjega vzhoda, kar ustvarja geopolitično negotovost, ki močno udari po žepih slovenskih podjetij in potrošnikov.
Podpiranje vojne duši slovenske izvoznike
Kot je pojasnila sogovornica, je slovenski trg močno izvozno usmerjen, predvsem v vozila, farmacevtske izdelke in elektroniko. Prav ti sektorji so zdaj pod največjim pritiskom. Dr. Festić ob tem opozarja, da so izvozniki zdaj izpostavljeni večdimenzionalnim pritiskom, saj visoki stroški transporta in energentov vztrajno zmanjšujejo njihovo konkurenčnost na tujih trgih. "Če bi energetski tokovi še vedno tekli v EU iz Rusije, EU ne bi imela energetske krize," meni profesorica in dodaja, da bi morala Evropa sredstva namenjati blažitvi krize in dobrobiti narodov, namesto ohranjanju in podpiranju vojn.
"Potrebno je sprejeti odločitve na ravni EU v korist evropskih narodov, nevtralnosti in miru, okrepiti enotnost držav EU in sredstva namenjati blažitvi krize ter dobrobiti narodov in držav EU, NE pa ohranjanju in podpiranju vojn."
Domača potrošnja se že umirja
Vpliv podražitev pa se že jasno odraža v vsakodnevnem življenju Slovencev, saj se domača potrošnja po mnenju sogovornice vidno umirja. Analiza upada vrednosti kartičnih plačil in davčno potrjenih računov kaže, da ljudje postajajo vse bolj zadržani pri nakupih. To ohlajanje ekonomije prinaša tudi manj investicij in nižje povpraševanje tudi v gradbeništvu ter storitvenih dejavnostih, kjer dražji materiali in energenti še dodatno povečujejo končne stroške, negotovost pa zmanjšuje investicije.
Prihodnji meseci prinašajo precejšnja tveganja, zlasti če bi se konflikti na Bližnjem vzhodu še dodatno zaostrili. "Tveganja, ki jih prinaša zaostritev mednarodnih konfliktov, vključujejo inflacijski pritisk, motnje valutnih trgov in finančnih tokov, prekinitve globalnih dobavnih verig ter možen vpliv na evrsko monetarno politiko, kjer bi Evropska centralna banka lahko hitreje prilagajala obrestne mere, kar neposredno vpliva na kredite podjetjem in potrošnikom," razlaga sogovornica.
Energetska draginja bi lahko resno ogrozila slovensko gospodarstvo
Slovenski izvoz je torej trenutno pod pritiskom kombinacije višjih stroškov, geopolitične negotovosti in šibkejšega povpraševanja, domača potrošnja pa se umirja.
"V trenutku, ko se rušijo globalni viri distribucije nafte, plina in električne energije, na to takoj odreagirajo svetovne borze, kar posledično vpliva tudi na slovenske proizvajalce, trgovce, distributerje in logistične podjetnike. Dvig celotne palete vhodnih stroškov sili prebivalstvo, da se finančno prilagodi, medtem ko rast osebnih dohodkov, socialnih transferjev in pomoč ranljivim skupinam ne spremlja sprememb življenjskih stroškov. Posledica je zmanjševanje potrošnje in sprememba življenjskih navad, kar ohlaja slovensko ekonomijo," povzame sogovornica in doda, da bi lahko dolgotrajna energetska draginja brez jasne strategije in pomoči ranljivim skupinam tako trajno spremenila kakovost življenja v Sloveniji in resno ogrozila dolgoročno konkurenčnost naših podjetij.
